Razmere so najslabše na lahkih, peščenih tleh, ki niso sposobna zadrževati vode, kar je za rastline najpomembnejše. Ozimna žita po ocenah kmetijske svetovalne službe zaradi pomanjkanja vlage zelo trpijo. Najbolj kritična je pšenica, ki je pri višini 20 centimetrov začela klasiti, pridelek bo zelo zmanjšan, saj lahko govorimo o klaskih in ne o klasih. Kot je povedala vodja oddelka za kmetijsko svetovanje z območne kmetijsko-gozdarske zbornice Metka Barbarič, je pšenica že 50-odstotno poškodovana in tega se ne bo dalo več popraviti.
Jara žita sicer niso tako zelo močno prizadeta kot ozimna, vendar so po oceni že sedaj prizadeta do 30 odstotkov. Problem so tudi izredno visoke temperature, zaradi neodpornosti pa je močan napad škodljivcev.
Oljni ogrščici kaže zelo slabo. Nima višine, strokov ni nastavila, rastline se sušijo, poškodovanost ocenjujejo na 50 odstotkov, ponekod celo več.
Prvi odkosi na travnikih so bili razpolovljeni, kar pomeni, da primanjkuje krme za živino že zdaj. Poškodovanost je 50-odstotna. Vprašanje je, koliko se bo travinje sploh obraščalo, ker ni padavin.
Sladkorna pesa je trpela v začetku, ko so bili zaradi suhih tal slabi vzniki in so ponekod še enkrat sejali, trenutna škoda je ocenjena na 20 odstotkov, če bodo rastline dobile vlago, je še možnost za izboljšanje. Podobno je pri bučah, le da je tu izpad nevzkaljenih semen nekoliko večji, 25-odstotni. Pri sadovnjakih je škoda pri obnovah ocenjena na 20 odstotkov.
Zaradi vsega naštetega so se pojavili težko uničljivi trajni pleveli, zato je potrebno poseganje po fitofarmacevtskih sredstvih, kar pomeni dodaten strošek na kmetijo.
Direktor Poljedelstva na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan Branko Virag pa je povedal, da v 120 letih ni zaslediti tako slabih razmer za rastline kot letos, zato bo pridelek pšenice z njihovih 1700 hektarjev površin zanesljivo zelo skromen. Ostaja jim le upanje, da bo dež v prihodnjih dneh vsaj zadržal ostanek polovičnega števila klasov do žetve.