Energijska prihodnost Slovenije

O Putinu: 'S kom pa naj se pogovarjam?' O JEK2 pa: 'Potrebujete osnovo, kot je jedrska energija'

Ljubljana, 09. 10. 2024 06.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 14 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
110

Mož, ki se tudi ko je najbolj neprijetno, pogovarja tako z Vladimirjem Putinom kot Volodimirjem Zelenskim. Izkušen diplomat, ki bdi nad jedrsko varnostjo, in pravi, da se moramo pogovarjati z vsemi, uporabe jedrskega orožja pa nikoli, res nikoli normalizirati. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem IAEA, Rafaelom Marianom Grossijem. Tudi o JEK2. "Odločili boste Slovenci," pravi o projektu, ki se mu zdi smiseln. "Sem pristaš obnovljive energije, verjamem pa tudi, da potrebujete osnovo, kot je jedrska energija." Večja vloga jedrske energije v svetovni mešanici energetskih virov je realnost, pravi. Pa tudi: "Spoznali smo, da nam brez jedrske energije ne bo uspelo. Torej, od nas, vlad, finančnih institucij in industrije bo odvisno, ali bomo to dosegli."

V času naraščajočih geopolitičnih napetosti in groženj z jedrskim orožjem, ko se svet sooča z oboroženimi konflikti in kompleksnimi diplomatskimi izzivi, igra Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) pod vodstvom Rafaela Mariana Grossija ključno vlogo pri zagotavljanju svetovne varnosti.

Njena naloga presega zgolj tehnični nadzor nad jedrskimi zmogljivostmi; osredotočena je na preprečevanje jedrske eskalacije v regijah, kjer konfliktna situacija povečuje tveganje za varnost jedrskih objektov in širjenje jedrskega orožja. Agencija si prizadeva za zmanjševanje tveganj, iskanje diplomatskih rešitev in vzdrževanje dialoga tudi v najbolj zapletenih političnih okoliščinah.

Z Grossijem smo ob njegovem obisku v Sloveniji govorili o globalnih jedrskih varnostnih izzivih in seveda o JEK2. Slovenija je pred referendumom, zato smo naslovili vprašanja vloge jedrske energije v energetski prihodnosti, njeno varnost, finančne plati jedrskih projektov, pa tudi vprašanje jedrskih odpadkov. 

Rafael Mariano Grossi o tem, da so organizacije, kot je IAEA, nepogrešljive: "Poglejte, kakšno vlogo igramo v primeru krize v Ukrajini in Ruski federaciji, kjer smo neposredno posredovali. Nismo stali ob strani ali imeli samo mnenja o tem. Zelo odločno smo posredovali. Vzpostavili smo stalno prisotnost, z obema vladama sem nenehno v stiku."
Rafael Mariano Grossi o tem, da so organizacije, kot je IAEA, nepogrešljive: "Poglejte, kakšno vlogo igramo v primeru krize v Ukrajini in Ruski federaciji, kjer smo neposredno posredovali. Nismo stali ob strani ali imeli samo mnenja o tem. Zelo odločno smo posredovali. Vzpostavili smo stalno prisotnost, z obema vladama sem nenehno v stiku." FOTO: Aljoša Kravanja
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je osrednji svetovni medvladni forum za znanstveno in tehnično sodelovanje na jedrskem področju. Bori se za varno, zanesljivo in miroljubno uporabo jedrske znanosti in tehnologije ter prispeva k mednarodnemu miru in varnosti ter deluje v skladu s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov.

Ste ob naraščajočih geopolitičnih napetostih, konfliktih med velikimi, z jedrskim orožjem oboroženimi državami, zaskrbljeni, da bi zapleti dosegli raven, ki vodi do jedrske eskalacije? Se nam obeta razpad mednarodnega sodelovanja na področju jedrske varnosti? Kakšno vlogo igra IAEA pri zmanjševanju stopnjevanja tveganja?

Prav imate, ko pravite, da smo na zelo, rekel bi, zapletenem križišču, kjer mednarodne napetosti naraščajo – vojne v Evropi, Ukrajini, Ruski federaciji, razmere v Severni Koreji, na korejskem polotoku, pa seveda razmere med Izraelom, Iranom, na Bližnjem vzhodu nasploh ... Vse to pomeni, da je mednarodno prizorišče zapleteno. 

In tukaj nastopi IAEA. Čeprav gre za različne situacije, v vsakem primeru postane vloga IAEA nepogrešljiva. Pa tega ne pravim kar tako. Poglejte, kakšno vlogo igramo v primeru krize v Ukrajini in Ruski federaciji, kjer smo neposredno posredovali. Nismo stali ob strani ali imeli samo mnenja o tem. Zelo odločno smo posredovali. Vzpostavili smo stalno prisotnost, z obema vladama sem nenehno v stiku. 

Govorim s predsednikom Vladimirjem Putinom. Govorim s predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pogovarjam se z drugimi voditelji. Tudi tja gremo večkrat.

In verjamem, da je to vloga, ki jo mora imeti mednarodna organizacija v takšnih razmerah, torej poskušati ublažiti tveganja, poskušati zagotoviti dobre nasvete. 

Seveda obstajajo stvari, ki jih ne morete narediti, a veliko jih lahko, če se res angažirate. 

Enako je, ko gre za razmere na Bližnjem vzhodu, kjer nenehno interveniramo, se pogovarjamo z Iranom in poskušamo preprečiti, da bi situacija eskalirala. 

Zdaj tudi zelo aktivno sodelujemo s Sirijo in poskušamo zaščititi režim neširjenja orožja. 

Tako da bi rekel, da ni enostavno, uspeh ni zagotovljen, a stalna angažiranost je res nepogrešljiva.

 Včasih me preseneča dejstvo, da nas eni kritizirajo, ker se pogovarjamo z Rusijo, drugi pa so nezadovoljni, da sem se pogovarjal s predsednikom Zelenskim ali s kom drugim. Če tako poudarjamo, da imamo raje diplomacijo kot vojno - s kom se pa naj pogovarjam? Saj ni enostavno, a mislim, da je del misije. Z neposrednim stikom, neposrednim dialogom, lahko vplivate, omogočite, da se stvari premaknejo v boljšo smer. (...) Mislim, da nas ta kultura izključevanja ne pelje nikamor. Seveda bo skupina, ki bo govorila svoje, in druga skupina, ki bo govorila svoje, in ne bomo se premaknili nikamor. Torej ni enostavno. Potrebna je odpornost, potrebna je potrpežljivost in tudi debela koža, da se sprejme vso to kritiko. 

Zdi se, da ste eden redkih ljudi, ki se dejansko pogovarja s predsednikom Putinom. Kako poteka ta komunikacija? In ali menite, da bi morali tudi drugi akterji več govoriti z ljudmi, kot je Vladimir Putin?

Ko imate kakršen koli konflikt, je očitno, da si bodo stališča in mnenja nasprotovala in da je vsaka stran zelo jasna v svojih pogledih.  V primeru Rusije in Ukrajine imate celo spopad na bojišču. Toda ko gre za mednarodne organizacije, ki imajo vlogo pri ohranjanju mednarodnega miru ali varnosti ali kot v mojem primeru pri ohranjanju jedrske varnosti, je pogovor nepogrešljiv.

Včasih me preseneča dejstvo, da nas eni kritizirajo, ker se pogovarjamo z Rusijo, drugi pa so nezadovoljni, da sem se pogovarjal s predsednikom Zelenskim ali s kom drugim. Če tako poudarjamo, da imamo raje diplomacijo kot vojno – s kom se pa naj pogovarjam? Saj ni enostavno, a mislim, da je del misije. Z neposrednim stikom, neposrednim dialogom lahko vplivamo, omogočimo, da se stvari premaknejo v boljšo smer.

Torej kot izjemno izkušen diplomat verjamete, da je mogoče situacijo v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu rešiti z učinkovito diplomacijo?  

Mislim, da moramo! To je tisto, kar moramo poskušati storiti v vseh okoliščinah. Dal vam bom še en primer v kontekstu tega, kar se trenutno dogaja. Šel sem v Izrael in se pogovarjal z nekdanjim predsednikom vlade Izraela. Pa so bili ljudje z druge strani konflikta ogorčeni. 

Mislim, da nas ta kultura izključevanja ne pelje nikamor. Seveda bo skupina, ki bo govorila svoje, in druga skupina, ki bo govorila svoje, in ne bomo se premaknili nikamor. Torej ni enostavno. Potrebna je odpornost, potrebna je potrpežljivost in tudi debela koža, da se sprejme vso to kritiko. 

A verjamem, da nam je v več primerih uspelo stvari premakniti naprej. Ne bom trdil, da smo zadeve rešili, ampak nekaterim stvarem smo se izognili in za rešitev konfliktov delamo še naprej. 

Jedrska elektrarna Zaporožje je na udaru vojne v Ukrajini.
Jedrska elektrarna Zaporožje je na udaru vojne v Ukrajini. FOTO: Profimedia

V Ukrajini gledamo vojaški konflikt celo na tleh jedrske elektrarne. Kako prepričani ste, da bo mednarodna skupnost dolgoročno lahko zaščitila jedrske objekte med konflikti? Ali je mogoče kaj storiti za zagotovitev boljše varnosti?

Zaradi vojne in tega, kar se je zgodilo, smo lahko določili vrsto temeljnih stebrov, ki jih je v vsakem primeru treba upoštevati, da preprečimo jedrsko nesrečo. Še več, ko so se razmere še poslabšale, sem šel v Varnostni svet Združenih narodov, v katerem ima Slovenija trenutno zelo pomembno vlogo. Tam sem dal pobudo za pet konkretnih načel, ki med drugim pravijo: ne napadajte jedrske elektrarne ali ne spreminjajte jedrske elektrarne v vojaško bazo, dovolite, da IAEA spremlja situacijo ... In pri tem smo dobili podporo vseh. Ideje smo namreč definirali tako, da bi kdorkoli zelo težko rekel, da se ne strinja s tem konceptom. In to je primer, ko lahko mednarodna akcija najde pot med stranmi v konfliktu. 

Kako torej ocenjujete situacijo v Zaporožju? Ste z njo "zadovoljni", čeprav to v tej situaciji ni ravno pravi izraz?

Ne, toda tisto, kar moramo zdaj storiti, je nadzor nad škodo in zadrževanje. Zadovoljen torej nisem. Mislim, da bi se morala situacija premakniti v drugo smer, v mir, če že ne v mir, pa vsaj premirje. Ampak to ni moja vloga. To, kar delamo, pa je, da skušamo omejiti škodo, sodelovati tako, da se stvari vsaj ohranijo, kot so in se ne poslabšajo, kar je že tako zelo, zelo slabo stanje. Predstavljajte si, da bi imeli še jedrsko nesrečo v Zaporožju! Kakšne bi bile posledice, negotovost, strah javnosti na vrh specifične radiološke škode, ki bi lahko nastala.

Ne le vojaški spopadi na območju elektrarne, ampak smo tudi v obdobju, ko postajajo kibernetski napadi vse bolj izpopolnjeni in razširjeni. Kako ranljivi so po vašem mnenju jedrski objekti za te grožnje? Kako aktivna je na tem področju vaša agencija?

Veliko delamo na tem. Tako jedrske elektrarne po svetu že uporabljajo številne protokole in ukrepe za preprečevanje, da bi zlonamerna programska oprema prišla v sisteme. In IAEA ima center odličnosti na Dunaju, kjer usposabljamo strokovnjake. Številne države, med katerimi je tudi Slovenija, imajo že veliko izkušenj, saj imajo dolgo tradicijo jedrskega delovanja. Obstajajo druge države, ki so novinke, in morda teh izkušenj še nimajo. Tako da nenehno nadgrajujemo in posodabljamo sisteme, da vsi uporabljajo potrebne požarne zidove, potrebne ukrepe za kibernetsko zaščito, da jedrska elektrarna ne bi prejela napačnih informacij in bi stvari šle v napačno smer.

Mislim, da ni sprejemljivo, da države trdijo, da je jedrsko orožje mogoče uporabiti v kakršnih koli okoliščinah. Tabu o uporabi jedrskega orožja mora biti vedno prisoten za vse nas.

"JEDRSKEGA OROŽJA NE BI SMELI NORMALIZIRATI"

Pa če zaključiva ta sklop vprašanj zelo konkretno kakšna je po vašem mnenju v današnjem svetu grožnja jedrskega terorizma ali morda celo jedrskega konflikta med državami, ki imajo tovrstno orožje?

No, to sta dve različni stvari. Prva je torej pojav nedržavnih akterjev, kot temu pravimo, teroristov, ki poskušajo priti do jedrskega materiala. Bolj do materiala kot do orožja, ker bi bilo za teroristično skupino skoraj nemogoče imeti program jedrskega orožja, ki zahteva določeno stopnjo infrastrukture, tehničnih zmogljivosti ... Te skupine želijo tisto, čemur pravimo umazane bombe, radiološko orožje, ki je v bistvu običajen eksploziv z jedrskim materialom, ki ga je mogoče razpršiti. Tako lahko kontaminirate območje in učinkovito ustvarite veliko panike. Lahko si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če se nekaj takšnega uporabi v nakupovalnem središču ali šoli. Ko gre za to področje, mislim, da je bilo na ravni mednarodne skupnosti sprejetih več ukrepov, ki so bili doslej učinkoviti, da se kaj takšnega ni zgodilo. Zaenkrat se o teh ukrepih za preprečevanje terorizma strinjajo vsi državni akterji, tudi tisti, ki so sicer v konfrontaciji na drugih področjih. 

Drugi del vašega vprašanja pa  je bolj zapleten, povezan s tem, o čemer sva govorila na začetku, o mednarodni krizi, kjer se se zdi, da je jedrska razsežnost vse bolj možna. Prvič vidite nekatere svetovne voditelje, ki govorijo o jedrskem orožju ali uporabi jedrskega orožja z določeno mero normalnosti, kot da to ni nič posebnega. 

Torej normaliziramo tabu temo ...

Točno tako. In mislim, da tega ne bi smeli storiti. Mislim, da bi morali to obsoditi. Upam, da bomo videli tudi svet brez jedrskega orožja. Ampak to ne bo jutri. Vemo, da moramo sobivati z jedrskim orožjem, a ideja je, da vsi vemo, da je to orožje, če sploh kaj, zadnja možnost, in ga nikoli ne bi smeli normalizirati ali obravnavati kot instrument vojskovanja v običajnem pomenu besede. 

Resnica je taka, da moramo delati naprej na reševanju konflikta, saj konflikt prinese jedrsko orožje in ne obratno. 

Z našega zornega kota poskušamo narediti režim neširjenja jedrskega orožja čim močnejšega, da se problem ne bi še večal. Za države, ki imajo jedrsko orožje, pa je pomembno, da se spomnijo, kar so same povedale – da jedrske vojne ni mogoče nikoli zmagati in je nikoli ne sme biti. Spomnite se Gorbačova in Reagana. To načelo danes velja enako kot leta 1985.

Kakšno vlogo pa naj tukaj odigramo mediji, kako naj odgovorno delujemo ob tej nevarni temi?

Pomembno je, da mediji to spremljajo, daj imajo družbeno odgovorno vlogo pri tem. Ampak ne sme priti do normalizacije. Mislim, da ni sprejemljivo, da države trdijo, da je jedrsko orožje mogoče uporabiti v kakršnih koli okoliščinah. 

Tabu o uporabi jedrskega orožja mora biti vedno prisoten za vse nas. 

Seveda je razprava zapletena. Obstajajo jedrske doktrine držav. Veliko smo slišali o tem, da naj bi jo Rusija spremenila. 

Resnica je taka, da moramo delati naprej na reševanju konflikta, saj konflikt prinese jedrsko orožje in ne obratno. 

Na obisku v Sloveniji je generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Mariano Grossi. Prišel je na povabilo predsednika vlade, s katerim se bo najprej sestal na kratkem dvostranskem srečanju.

Sledil bo posvet o pomenu jedrske energije, na katerem bodo glavne teme miroljubna raba jedrske energije, energetska varnost ter vloga jedrskih držav v boju proti podnebnim spremembam.

Udeležil se bo tudi okrogle mize, ki jo pripravljajo študentski sveti ljubljanskih fakultet za gradbeništvo in geodezijo, strojništvo ter elektrotehniko v sodelovanju s kabinetom predsednika vlade. Po napovedih bo z mladimi spregovoril o njihovih pogledih na jedrsko energijo. Obiskal bo tudi elektrarno v Krškem.

"Sem pristaš obnovljive energije, verjamem pa tudi, da potrebujete osnovo, kot je jedrska energija."
"Sem pristaš obnovljive energije, verjamem pa tudi, da potrebujete osnovo, kot je jedrska energija." FOTO: Aljoša Kravanja

PRED REFERENDUMOM O JEK2: OBNOVLJIVI VIRI, POTRESI, JEDRSKI ODPADKI, NAUKI PRETEKLOSTI IN IZZIVI PRIHODNOSTI

Pa se lotiva še druge ključne teme. Kot veste, Slovenija načrtuje gradnjo drugega reaktorja. Ali menite, da je to pametna dolgoročna energetska strategija? Tudi glede na svetovne trende, ki gredo v smeri obnovljivih virov energije?

Vsekakor. Spomnite se, da je bilo na zadnji konferenci pogodbenic konvencije o podnebnih spremembah svetovno soglasje, da je treba jedrsko energijo pospešiti skupaj z obnovljivo energijo. Zakaj? Sem pristaš obnovljive energije, verjamem pa tudi, da potrebujete osnovo, kot je jedrska energija. Obnovljiva energija je intermitentna. Dežuje, nebo je sivo, veter ne piha ali pa skladiščna zmogljivost ni zadostna. Zato menim, da v državi, kot je Slovenija, obstaja naravno dopolnjevanje jedrske energije in obnovljivih virov. Imate zelo dobro tradicijo zelo varnega delovanja jedrske energije, ki zagotavlja več kot 30 odstotkov energije v državi. Tako da je po mojem mnenju smiselno. Seveda pa se boste o tem Slovenci odločili sami.

Mislim, da je ideja o referendumu zelo dobra. To je demokracija. Ljudem je dana možnost, da imajo svoj pogled, kar se mi zdi zelo pohvalno. Drugič, mislim, da so informacije zelo pomembne. In tretjič, verjamem, da je tudi za družbo zelo pomembno, da vidijo sodelovanje z IAEA. Zakaj? Ker je IAEA neodvisen glas, ki nima nobenega komercialnega interesa. Ne zastopamo podjetij. Samo to si želimo, da se miroljubna uporaba jedrske energije izvaja na dober način. 

Slovenija leži v potresno aktivni regiji in to je eden od argumentov kritikov, da bi morala Slovenija morda razmisliti o jedrski energiji. Kakšno je vaše mnenje v tem kontekstu? 

Najbolj zgovorno o tem je dejstvo, da ste v preteklosti že imeli potresne razmere. Sicer pa so jedrske elektrarne popolnoma pripravljene za zadrževanje potresnih dogodkov. Celo ta zloglasni primer Fukušime, kjer je bil tako močan potres. Nesreče ni povzročil potres. To niti ni bil cunami. Krivo je bilo, da upravljavec ni spoštoval varnostnih ukrepov. Strašen potres, ampak elektrarna se je ustavila točno kot švicarska ura. Zato menim, da je jedrska tehnologija odlično pripravljena, vendar vedno obstaja prostor za človeške napake.

Ko sva že pri ljudeh. Bomo imeli skupaj s ponovnim vzponom jedrske energije težave s kadri, potem ko smo leta šli v smeri ideje, da se bodo tovrstne elektrarne zaprle?

Kar omenjate, je težava zaradi dejstva, da je dolga desetletja obstajala ideja, da je jedrska energija slaba ali da jo je treba opustiti. Logično je, da če si mlad inženir in ti rečejo, da v jedrski industriji ne bo služb, ne boš postal jedrski fizik. Ampak tudi tukaj verjamem, da bodo stvari našle svoje lastno ravnotežje. Zdaj vidimo, da prihaja veliko projektov in to pomeni, da področje postaja privlačno. Zato sem prepričan, da bo morda nekaj let primanjkljaj v smislu človeških virov, na dolgi rok pa ne. Na tem področju je sijajna prihodnost. 

Kaj pa jedrski odpadki? V Sloveniji trajne rešitve še nismo našli. 

Odpadki so tradicionalno eden od velikih argumentov proti jedrski energiji. Ampak tu je bolj vprašanje sprejemljivosti za družbo, saj rešitve že obstajajo. To vidite na Finskem, Švedskem, Franciji ... Vprašanje pa je – in tukaj je pomembna vloga medijev in vlade –, kako bomo ljudem razložili, kaj so jedrski odpadki in kako z njimi ravnamo. Jedrski odpadki so v fizičnem smislu zelo, zelo majhni. Kar poglejte velikost tistih v Krškem. Tako da je ta ideja, da bomo propadli pod goro žarečih se jedrskih odpadkov, morda zanimiva za Simpsonove, ni pa realna. 

Ne banaliziram vprašanja, da ne bo pomote, ampak moramo se informirati. Moramo razložiti. 

 Veste, da sta se na Švedskem dve mesti borili za pridobitev skladišča, ker so to dobre službe, dobro plačane službe in skupnosti so bile nestrpne, da bi ga imele. Torej se "ne na mojem dvorišču" morda spreminja v "da, na mojem dvorišču", če imamo potrebne informacije.

Javno dojemanje jedrske energije torej ostaja ovira, v Sloveniji pa se bliža referendum. Kako lahko vlada in jedrski sektor vzpostavita zaupanje javnosti?  

Za začetek mislim, da je ideja o referendumu zelo dobra. To je demokracija. Ljudem je dana možnost, da imajo svoj pogled, kar se mi zdi zelo pohvalno. Drugič, mislim, da so informacije zelo pomembne. In tretjič, verjamem, da je tudi za družbo zelo pomembno, da vidijo sodelovanje z IAEA. Zakaj? Ker je IAEA neodvisen glas, ki nima nobenega komercialnega interesa. Ne zastopamo podjetij. Samo to si želimo, da se miroljubna uporaba jedrske energije izvaja na dober način. 

Tudi v primeru Fukušime, ko delam z Japonsko, je japonska družba zadovoljna, ko vlada sodeluje z IEA, ker verjamejo, da bo mednarodna revizija tam in da bomo povedali resnico, ker ni nobene politične ali komercialne agende.  

Na koncu dneva sicer ni nič popolno. Ampak mislim, da imate danes tesno povezan sistem, v katerem bi se stvari, kot so se zgodile leta 1986 ali v Fukušimi, izjemno težko zgodile. Seveda pa morate vedno stremeti k še večji varnosti in preglednosti. 

Kaj smo se torej naučili iz preteklosti, tudi iz dogodkov kot je Fukušima, o varnosti in komunikaciji?

Veliko. V Černobilu je obstajal sistem, ki je bil popolnoma disfunkcionalen, kar je povzročilo človeško napako. V primeru Fukušime spet človeška napaka in neupoštevanje varnostnih standardov IAEA, ki bi jih podjetje moralo imeti. Morali bi imeti višji zid proti cunamiju. Bilo je tako preprosto. Ampak vseeno, najhujše se je res zgodilo. 

Se je pa kot rezultat tega okrepilo to, čemur pravimo kultura jedrske varnosti.

Zdaj imamo sistem mednarodnih strokovnih pregledov, kar je zelo pomembno. Včasih so delali po svoje, brez toliko zunanjega posredovanja. Zdaj, s sistemom mednarodnih jedrskih standardov, s strokovnimi pregledi, ki so sicer prostovoljni, ker nismo jedrska vlada, je to drugače. 

Nacionalni regulatorji morajo sodelovati, pridejo na Dunaj, se pogovarjajo drug z drugim, poročati morajo v okviru konvencije o jedrski varnosti. 

Na koncu dneva sicer ni nič popolno. Ampak mislim, da imate danes tesno povezan sistem, v katerem bi se stvari, kot so se zgodile leta 1986 ali v Fukušimi, izjemno težko zgodile. Seveda pa morate vedno stremeti k še večji varnosti in preglednosti. 

Javnost se pri nas veliko sprašuje tudi o ceni novega bloka. Ali lahko jedrska energija ob naraščajočih stroških gradnje novih jedrskih elektrarn in pogostih zamudah pri projektih ostane dolgoročno ekonomsko upravičena?

Da. Pogost je sicer argument, da je jedrska energija počasna. Ampak poglejte dejstva. V sedemdesetih in osemdesetih letih so jedrske elektrarne zgradili v petih letih. Kitajska to počne veliko hitreje, v tem časovnem obdobju so bile v Združenih arabskih emiratih postavljene štiri jedrske elektrarne – torej v zalivski državi, kar je sploh zanimivo, da se je Zaliv odločil za jedrsko energijo. Gre torej za upravljanje, tudi za financiranje. Lahko traja deset let. Lahko pa tudi ne. Odvisno, kako to narediš.

Spoznali smo, da nam brez jedrske energije ne bo uspelo. Torej bo odvisno od nas, vlad, finančnih institucij in industrije, ali bomo to dosegli.

Kakšno je vaše mnenje o nekaterih prebojih v jedrski energiji, kot so mali modularni reaktorji ali napredne raziskave fuzije? Ali menite, da bo to pripomoglo k večji razširjenosti jedrske energije?

Mislim, da bo, ampak to ni nirvana, kot si jo nekateri predstavljajo. Marsikdo se pogovarja z menoj in pravi: no, imeli bomo male modularne reaktorje. To se ne bo zgodilo v bližnji prihodnosti. Še naprej bo veliko tradicionalnih jedrskih dolgoročnih operacij, kot jih imate vi, kjer jedrske elektrarne delujejo 60, 70, 80 let. Z novimi zasnovami bodo prišle do stoletja.

Pa zaključiva s pogledom naprej kakšna je vaša dolgoročna vizija za globalno jedrsko varnost in oskrbo z energijo? Katere ključne mejnike mora po vašem mnenju mednarodna skupnost doseči v naslednjem desetletju, da bo zagotovila varno in trajnostno prihodnost?

Večja vloga jedrske energije v svetovni mešanici energetskih virov je realnost. Tukaj je, da ostane. 

Izzivi bodo na primer v smislu mednarodnega financiranja. Nismo še tam. Menim, da je dostop do financiranja še naprej izziv. Delamo na tem. Nisem prepričan, da bomo tako hitri, kot bi morali biti.

Zdaj se pogovarjam s Svetovno banko, z regionalnimi razvojnimi bankami, ki so, kot veste, imele celo prepovedi financiranja jedrske energije. Zdaj se je to spremenilo, a dokler se trg ne odzove pozitivno, bo to zagotovo odložilo stvari. 

Pomembno je, da tudi politika nakaže smer. 

Spoznali smo, da nam brez jedrske energije ne bo uspelo. Torej bo odvisno od nas, vlad, finančnih institucij in industrije, ali bomo to dosegli.

"Veste, da sta se na Švedskem dve mesti borili za pridobitev skladišča, ker so to dobre službe, dobro plačane službe in skupnosti so bile nestrpne, da bi ga imele. Torej se "ne na mojem dvorišču" morda spreminja v "da, na mojem dvorišču", če imamo potrebne informacije."
"Veste, da sta se na Švedskem dve mesti borili za pridobitev skladišča, ker so to dobre službe, dobro plačane službe in skupnosti so bile nestrpne, da bi ga imele. Torej se "ne na mojem dvorišču" morda spreminja v "da, na mojem dvorišču", če imamo potrebne informacije." FOTO: Aljoša Kravanja

Generalni direktor IAEA Rafael Mariano Grossi je funkcijo šestega generalnega direktorja agencije prevzel 3. decembra 2019. Septembra 2023 je 67. generalna konferenca IAEA potrdila njegovo ponovno imenovanje za drugi štiriletni mandat, ki se je začel 3. decembra 2023.

 

Grossi je diplomat s skoraj 40-letnimi izkušnjami na področju neširjenja orožja in razorožitve. Leta 2013 je bil imenovan za veleposlanika Argentine v Avstriji in predstavnika Argentine pri IAEA in drugih mednarodnih organizacijah s sedežem na Dunaju.

 

Preden je prevzel položaj generalnega direktorja IAEA, je bil med drugim od leta 2014 do 2016 predsednik jedrskih dobaviteljev. Leta 2015 je predsedoval diplomatski konferenci Konvencije o jedrski varnosti in zagotovil soglasno odobritev Dunajske deklaracije o jedrski varnosti, pomembnega mejnika v mednarodnih prizadevanjih po jedrski nesreči v Fukušimi-Daiči leta 2011.

 

Od leta 2010 do 2013 je bil pomočnik generalnega direktorja za politiko in vodja kabineta pri IAEA, pred tem pa je bil na visokih položajih v argentinski diplomaciji.

 

Od leta 2002 do 2007 je bil vodja kabineta pri Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v Haagu. Pred tem je služboval na argentinskem zunanjem ministrstvu, tudi kot argentinski predstavnik pri Natu od 1998 do 2001. 

 

Ima doktorat iz mednarodnih odnosov, mednarodne zgodovine in politike na Univerzi v Ženevi, Graduate Institute of International and Development Studies. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (110)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kr0ujem
20. 10. 2024 19.12
+1
Marsikdo jek 2 ne bo doživel ker bojo prej umrl.do takrt bojo pa plačeval drag štrom za financiranje.v to se bojo spravl tud če referendum pade
123soba
20. 10. 2024 16.58
+1
Navaden nakladač...
Zdenko Krajnc
10. 10. 2024 14.57
-1
Za Slovenijo je edino primerno, da brez vsake investicije elektriko sproti kupi, ko je sami nimamo dovolj. Tako bomo brez jederskih odpadko in izključena bo možnosti, da gre kaj narobe, kot se to dogaja po JE po svetu. Navsezadnje pa jedersko gorivo ni zastonj in nihče ne more jamčiti po kakšnih cenah bo čez 10,20, 30,40 let. Kot je znano pa so tržne cene elektrike v Evropi že sedaj pogosto nižje kot pa proizvodnja v JEK. Čemu pol blazna investicija v sistem, za katerega ne vemo in niso sigurne niti cene goriva čez desetletja? Investicije nasplošno za desetletja naprej se nikakor in nikjer ne splačajo, ne na osebni in ne na državni ravni. Dober primer tega so sončne elektrarne, ljudje so se zakreditirali, si postavili panele, proizvajajo kao zastonj elektriko in sedaj so soočeni z dragim plačevanjem obračunske moči, da bodo sploh lahko prišli do svojih zalog elektrike v omrežju, ki so jih čez poletje ustvarili. Tako so se vse kalkulacije in obljube razblinile, le krediti jim ostajajo še dolga leta. Isto je pri JEK2, miliardna investicija, pol pa niti ni znana cena jederskega goriva za 5 kaj šele 10 let naprej. Ostaja pa dejstvo, da se cene tega goriva v zadnjih letih le dvigajo in so odvisne od političnega dogajanja v svetu. Navsezadnje so Rusija in Niger največji dobavitelji surovine, razmere v Nigru pa so se politično spremenile. In od kod vam pol američani naj poceni dajo predelano gorivo, če se svetovne cene surovine dvigajo? Se pravi nihče na tem svetu vam ne more jamčiti cene čez desetletja, seveda pa vam lahko proda JE oz. velik jederski agregat, kaj je podobno kot, da si gospodinstva nabavljajo agregate in si same proizvajajo elektriko iz bencina, da bi bile samooskrbna. Skratka za malo Slovenijo, ki ima potrebe manjše kot je eno večjo Evropsko mesto je bolj pomembno, da nam ozemlje ostane čisto in nekontaminirano z bilo čem. Najbolj čista energija bo tako tista po daljnovodih iz tujine in naj vas ne boli glava, kako jo bodo prodajalci pridelali. Navsezadnje po Evropi stoji veliko JE in marsikdo jih bi z veseljem zalaufal, da lahko elektriko proda v Slovenijo.
pravica1
10. 10. 2024 09.21
A je to ta model, ki je poročal, da so rusi same sebe obstreljevali v zaporožju?
Zaveznik
10. 10. 2024 08.35
+0
Ta referendum je samo zato, da si nekdo umije roke. Če je Gregorič, kot strokovnjak za to področje proti, kako naj bodo normalni ljudje bolj pametni od njega. Ta denar naj bi raje dali za kaj bolj pametnega.
Zdenko Krajnc
10. 10. 2024 14.33
A veš da v demokraciji ne volijo le "normalni" in da je to sistem kjer, so že pred tisočletji trije pastirji lahko preglasovali Platona in Sokrata? V demokraciji ne šteje razum ampak glasovi nerazuma, so enakovredni glasovom ki jih prispeva pamet.
avgust.
09. 10. 2024 21.24
+2
Verjetno je vsakemu jasno, da dvomili jonska država ne potrebuje dveh jedrskih elektrarn. Verjetno je tudi vsakemu jasno, da bodo pri projektu nekateri mastno zaslužili, davkoplačevalci pa bomo plačevali do smrti. verjetno je tudi vsakemu jasno, da se vse "jedrne" Evropske države teh elektrarn na vse načine otepajo in spodbujajo obrobne države, naj jih gradijo, ker je to "prihodnost in osnova in nevm še kaj". Verjetno je vsakemu jasno, da varnosti v primeru ene Petrinje ni mogoče zagotoviti. Verjetno je tudi vsem dostopno, da v Nemčiji, Italiji in še ogromno drugih državah - na primer Poljski, ki ima kar 36 milijonov prebivalcev in bi torej po naših potrebah morala imeti kar 70 jedrskih elektrarn, trenutno ne deluje niti eden jedrski generator.....Torej - zakaj naj bi mi, ki nas je približno toliko, kot prebivalcev Dunaja, financirali in vzdrževali kar dve jedrski elektrarni, če že sedaj, ko imamo eno, plačujemo praktično najdražjo elektriko? Poglejte si zemljevid jedrskih elektrarn. Nemčija je vse ugasnila in ne planira nobene.
kvintus
10. 10. 2024 08.06
Vse kar si napisal drži! Upam, da bo narod že 1x spregledal in končal polnjenje političnim uslužbencem! Navadni smrtniki bi imeli od tega samo še manjše plače in višje položnice!
misterbin
10. 10. 2024 09.13
avgust........... Na koncu se bodo spet vrinili še Hrvatje kot so se že pri sedanji Jek
pravica1
10. 10. 2024 09.24
Saj se ve zakaj, da bomo lahko prodajali. Ljudstvo bo plačalo izgradnjo in potem še ceno elektrike po petih tarifah in tržni ceni.
Heprk
09. 10. 2024 21.18
+3
Če strokovnjaki, kateri so nam nabili cene elkrtike v nebo, nekaj predlagajo o elektriki, je treba takoj biti proti. Kmecka logika
Roso
09. 10. 2024 20.53
+3
Skorumpiranec je navdušen nad idejo Kako zabiti zadnji žebelj v krsto Sloveniji ali izgraditi JEK2 ter zadolžiti našo deželo da si nikoli več ne opomore . Za nastali dolg in korupcijo se bodo odprodale tujcem vse SLO Hidroelektrarne ki proizvedejo tretjino energije v SLO. Kar ni upelo pri TEŠ 6 ko so SLO HE pokrivale milijardni dolg bo gotovo sedaj ko bo dolg več 10 milijardni.
alanshore
09. 10. 2024 13.04
+10
Marketing. Za začetek naj nam prodajajo slovensko jedrsko energijo po ugodni ceni. Mi od te energije nimamo ničesar. Služi samo GenI, ki nam pridaja drago elektriko.
Rudar
09. 10. 2024 20.20
+2
Nimamo ničesar. Razen elektrike. Bravo ekonomist leta.
santamaura
09. 10. 2024 11.28
+11
No ja - Ravno nekaj dni pred referendumom je prišel flancat, d bi bilo fajn če bi dali nekaj mi8ljard za JEK2 - Ga je Golob povabil, ker njemu nič več ne verjamemo - Samo to pa ni povedal kot direktor agencije za jedrsko varnost - Imeti doma jedrsko elektrarno je tako kot če bi imeli v hiši nastavljeno atomsko bomo - Samo nekaj navadnih raket je dovolj, pa imamo katastrofo kot je še ni bilo - Bistvo je pa to, da Slovenci od JEK2 ne bomo imeli nič - Mastili se bodo pa seveda mešetarji, ki pa v ta projekt ne bodo vložili niti centa
suleol
09. 10. 2024 11.26
+4
pr te6 ni blo goloba so si drugi akterji zepe nafilal, tko da ne zdj vsi golob golob
suleol
09. 10. 2024 11.27
+5
oz a smo sploh kaksen projekt v slo speljali brez prisklednikov, pa anexov
Infiltrator
09. 10. 2024 11.19
+11
Bom odločno obkrožil proti Jek2 ,ker nas bodo spet pokradli ,tko kot so nas z TEŠ 6
Herbert
09. 10. 2024 12.55
-1
Poiskusi si odgovoriti kje nas ne bodo pokradli, dejstvo je da energijo potrebujemo, ce bodo gradili termo elektrarne bodo kradli pri teh, enako pri hidro ali pa pri soncni energiji, povsod bodo kradli v obliki aneksov in podobno. Taki pac Slovenci smo. Seveda se rado rece , da "mi pa vendar nismo taki, samo politiki so barabe" , pozablja pa se da vsi politiki prihajajo iz super postenih druzin....Politiki so odsev druzbe....
kvintus
09. 10. 2024 11.13
+15
Ni ga projekta, za katerega bi več oddal svoj glas na referendumu! Dovolj imam teh krad****cev, ki spravljajo ljudi na beraško palico! A naj glasujem, da bodo še tri generacije za nami odplačevale kredite, nam pa bo EU dirigiral in nabijal ceno elektrike?! NE, hvala!
kr nekdo
09. 10. 2024 11.09
+15
a lahko en dober razlog zakaj bi bil za? a bom imel cenejšo elektriko na ta račun? A bomo še vedn kupovali na borzi iz naše nek pa prodajali v tujino? imamo že Nek 1, ki so jo z davkoplačevalskem denarjem zgradili. Kam gre dobiček? po vsej logiki bi moral it nazaj davčno blagajno in posledično državljanom. Ampak ne pr nas ala holob in njemu podobni na stolčkih dobivajo miljonske nagrade k pocen štrom za več let naprej prodajo. Kdor je za naj da dober argument. pa ne da bo cenej štrom k ne bo nikol
alanshore
09. 10. 2024 13.05
+2
FERDO9
09. 10. 2024 11.01
+8
Če je takšen diplomat, potem naj pa pove, kako da ne more v Nemčiji nič naredit, da so vse nuklearke zaprli!
kr nekdo
09. 10. 2024 12.44
+4
pa zakaj je v nemčiji energija ceneje kot pri nas?
Pig Brother
09. 10. 2024 11.00
+4
Odločali bodo prebivalci Krškega in okolice na koncu, ne Slovenija. Ne more un iz Tolmina ali Petišovci govorit kar bo meu narod v Krškem 500 metrov stran od sebe.
Zmaga_Ukrajini
09. 10. 2024 10.56
+1
Naj nekdo srđanu nacistu pove, da je tole navaden akviziter, ki prodaja nuklearke. Čeprav v članku piše, da je "diplomat", pa je daleč od tiste "prave" diplomacije. Ampak tega nace kajpak ne more vedeti.
myomy
09. 10. 2024 10.56
+11
Za tako lopovsko državo, kot je Slovenija niso priporočljivi veliki projekti. Tale stric pa je prišel lobirat za ta super posel elektro mafije in nič drugega.
Rudar
09. 10. 2024 19.49
+0
daedryk
09. 10. 2024 10.55
+0
razmerje med pisarno in pogodbenimi partnerji: pisarna zagotavlja, da bodo zaposleni zapakirali prodajne izdelke pravočasno, tudi če pogodbeni partnerji pripravijo naročila šele pet do treh, in bo ob treh dostavna služba lahko pakete prevzela ter jih skrbo varovala na poti do naročnikov. razmerje med pisarno in delavci: pisarna si ob tapkanju po družabnih mrežah zlahka vzame čas za preverjanje, ali imajo delavci tudi dovolj časa za tapkanje po družabnih mrežah. delovna razmerja: delavci nesebično prepuščajo drug drugemu izbiro časa za malico! to je tudi pisarni v veselje, saj tako lahko stisne vse malice v pol ure, recimo pet minut za vsakega. razmerje med depresijami in psihozami: pisarna je depresivna, če se delavci psihotično postavijo zase. razmerja: pisarna ima razmerja, delavci pa nadlegujejo. v jedrski elektrarni Krško je seveda drugače. tam ni prostora za razmerja, imajo le delovno pisarno in kvečjemu (včasih) proizvajajo nekaj, kar prodajajo drugi deležniki. brezplačen schuss podatkov sponzorira sončen dan.
myomy
09. 10. 2024 10.51
+13
A to je tisti, ki na licu mesta gleda kako Ukrajinci bombardirajo Zaporožje, pol pa kao ne ve kdo je streljal?