'Idealnih rešitev ni. Promet je prevelik za ceste, ki jih imamo'

Omenjene table so postavljene na odseku, po katerem se vsak dan v vsako smer zapelje med 30.000 in 40.000 vozil. Za štajersko vpadnico sta značilni dve izraziti konici, popoldanska izven Ljubljane in jutranja proti Ljubljani. Najhuje je predvsem zjutraj, dve do tri ure.

Del so se lotili z namenom povečanja pretočnosti in varnosti. Ko bo tretji pas narejen, so na Darsu prepričani, da bo tudi pretočnost bistveno večja. Na ponedeljkovem srečanju za medije pa so zatrdili, da so skrbno analizirali tudi, kaj bo sledilo po končanih delih, kam se bo promet po zaključku tega projekta odlil. Za promet, ki iz Ljubljane odhaja, je odliv zagotovljen, saj količino vozil zmanjša vsak naslednji izvoz, pojasnjujejo. V obratni smeri pa je stvar precej bolj zahtevna, priznavajo.

Eden od pogojev za vzpostavitev tretjega pasu na štajerski avtocesti je bila tudi predhodno izvedena rekonstrukcija priključka Leskoškova in povezava razcepa Zadobrova z dodatnim pasom. Omenjeni razcep, ki je stičišče ljubljanske vzhodne in severne obvoznice, je dovolj širok, ni ozko grlo, a za njim "vemo, kam pridemo" – na območje Ljubljane.

Do prestolnice se bodo vozniki iz štajerske smeri po končanju del torej pripeljali po treh pasovih, a ljubljanska obvoznica bo nato še vedno predstavljala lijak. Priključki si tam sledijo drug za drugim, na samo kapaciteto obroča vpliva tudi lokalni promet, pravijo pri upravljavcu slovenskega avtocestnega omrežja.

"Na ljubljanski obvoznici imamo zamaške vsak dan," je bil jasen Andrej Ribič. Predsednik uprave Darsa sicer upa, da se bo stanje nekoliko izboljšalo, če bo zaživel sistem kontrole hitrosti, ki ga zdaj vpeljujejo. "Idealnih rešitev ni. Promet je prevelik za ceste, ki jih imamo," poudarja. "Čim prej moramo zgraditi tudi del proti Primorski in s tem povečati odtok z ljubljanske obvoznice," dodaja.

"Vedno govorimo, da Slovenija stoji. Vsa Evropa stoji. Če greste v sosednjo Avstrijo, vsepovsod dela," na očitke jeznih voznikov odgovarja Ribič. Priznava pa, da smo zamudili 10 ali 15 let. "Strokovnjaki so opozarjali, da je treba delati. Bojim se, da bomo s takim načinom umeščanja, kot ga imamo danes, tudi v prihodnje zamujali. Zato apeliram na tiste, ki lahko naredijo, da se postopki umeščanja skrajšajo, kajti potem bomo lahko tudi mi bistveno bolj optimalno delali," je izpostavil.

Dars že izvaja tudi pripravo za širitev primorske avtocestne vpadnice med Vrhniko in Brezovico ter zahodne obvoznice med razcepoma Kozarje in Koseze v šestpasovnico. Okoljevarstveno soglasje za del med Vrhniko in Brezovico je bilo izdano julija, čaka se na njegovo pravnomočnost. Dela za širitev primorske avtocestne vpadnice naj bi se začela čez dve leti.

Delna preureditev avtoceste za bodočo šestpasovnico na tem območju se je že začela, pred kratkim so odprli nov štirikraki avtocestni priključek Dragomer, ki se navezuje na obstoječo regionalno cesto Brezovica-Vrhnika. Nov priključek se zdi Darsu pomemben predvsem zato, ker bo razbremenil križišče v Brezovici. Že zdaj je po podatkih prevzel približno tretjino prometa, opisali pa so ga kot "samo en kamenček v mozaiku večje pretočnosti". "Ko bo zgrajen tretji pas od Kozarij do Kosez ter od Kozarij do Verda, bo priključek zaživel v polni funkciji," je ob slovesnem odprtju ocenil Ribič.

Zdaj pa se je Dars torej najprej lotil še ene od najbolj nevralgičnih točk na vhodu v ljubljanski obroč, kot so opisali vsakodnevne muke voznikov, ki se v prestolnico prebijajo iz severovzhodne smeri. 

"To delamo z namenom povečanja pretočnosti in predvsem varnosti," je poudaril Ribič včeraj, ko so stekla prva dela za širitev štajerske vpadnice v šestpasovnico. Ukinil se bo sedanji odstavni pas, ki bo nato postal tretji vozni. "Ko bo ta pas narejen, sem prepričan, da bo tudi pretočnost bistveno večja," je dodal.

Sprva so razmišljali, da bi se – po vzoru iz tujine – odstavni pas uporabljal samo občasno, v času prometnih konic. Temelj za trenutna dela na štajerski avtocesti pri Ljubljani je bil nato položen leta 2019. Kako naj bi bila dejansko videti prometna ureditev, je takrat v zaključku naloge predlagal prometno-tehnični inštitut ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Padla je odločitev, da se bo vzpostavila stalna šestpasovnica, torej tretji prometni pas bo ves čas v uporabi. Doslej se je imenoval odstavni pas, nato pa se mu bo reklo desni pas. Levi in sredinski pas bosta široka 3,75 metra, omejitev hitrosti tam ostaja 130 km/h, desni pas pa bo nekoliko ožji: 3,5 metra, z omejitvijo 110 km/h. Glede na prometna pravila bodo po njem vozila predvsem tovorna vozila.

Z ukinitvijo odstavnega pasu pa bo treba za prometno varnost poskrbeti z drugimi ukrepi: z več odstavnimi SOS-nišami za ustavljanje v sili na predvideni dolžini 750 metrov in z novimi informacijskimi portali s sistemom za nadzor in vodenje prometa. Na omenjenem odseku bo vzpostavljena tudi 100-odstotna pokritost z videonadzorom.

Tako modernega odseka pri nas še ni, zatrjujejo na Darsu. Morda mu je še najbolj podoben odsek od Blagovice proti Trojanam, pri predoru Podmilj na štajerski avtocesti, kjer so prav tako postavljeni portali in zaprejo pas, če se na njem slučajno pojavi ovira, denimo okvarjeno tovorno vozilo. Novi odsek med Zadobrovo in Domžalami pa bo v tem segmentu še precej bolje pokrit, saj bodo postavili devet novih portalov, pojasnjujejo.

Da se bo lahko vzpostavil tretji pas, bo treba obstoječo avtocesto razširiti za približno 1,5 metra. Travnatega ločilnega pasu vmes ne bo več, ampak bodo vozišči ločevali betonski bloki. Na priključku Šentjakob bo potrebna večja prilagoditev tudi na samem križišču, zaradi pomanjkanja zaviralnega pasu bo šlo tudi za manjšo rekonstrukcijo državne ceste s pospeševalnim pasom proti Litiji. Preuredili bodo tudi priključek Sneberje, zgradili krožišče, ki se bo navezovalo na lokalno cesto. Postavljenih bo tudi 45.000 kvadratnih metrov protihrupnih ograj.

Pogodba za dela je podpisana z izvajalcema CGP in Pomgrad, vrednost del je z davkom skoraj 100 milijonov evrov. Dela se bodo izvajala v dveh etapah. Ena zajema odsek med Domžalami in Šentjakobom, rok za izvedbo del je 355 dni od uvedbe v delo, druga pa odsek med Šentjakobom in razcepom Zadobrova, kjer je rok 430 dni od uvedbe v delo. Pogodba pa predvideva prekrivanje del, kar pomeni, da se ti dve številki ne seštejeta, ampak se bodo dela na obeh etapah izvajala vzporedno. Zaključili naj bi jih do konca leta 2027.

Pred zaporo zaradi del bo hitrost omejena na 60 km/h, skozi samo zaporo pa se bo nato lahko vozilo 20 kilometrov na uro hitreje. Za razliko od agonije z zgolj enim prometnim pasom v določeno smer, ki so jo vozniki dlje časa prestajali v delovni zapori pri Slovenskih Konjicah, bosta v tem primeru ves čas na voljo dva pasova proti Ljubljani in dva pasova proti Mariboru, zato Dars ne pričakuje (še) daljših zastojev, kot so tukaj tudi sicer običajni. Gre namreč za območje, kjer se promet dnevno ustavlja zaradi prenasičenosti (avto)cestnega omrežja. Promet proti Ljubljani se skoraj vsako jutro namreč ustavi že pri Kompolju, kjer je nekoč stala tudi cestninska postaja.

Zgostitve pa vseeno pričakujejo zaradi priključka Domžale, saj so skrajšali pospeševalni pas, kar bo verjetno vplivalo na pretočnost občinske ceste. Bo pa pretočnost odvisna od samega dneva na cesti. Torki so denimo znani po večjem številu tovornih vozil, ki prihajajo v državo, drug pomemben faktor pa je slabo vreme. Na Darsu ugotavljajo, da se pretočnost istega odseka spreminja za 20 do 40 odstotkov glede na suho oziroma deževno vreme.

Zadovoljni pa so s širino pasov v sami zapori: desni pas bo širok 3,20 metra, levi pa 2,70 metra. Dars temu pravi "nadstandard", saj se praviloma lovijo okoli 2,30 metra, kot je tudi predpisano, vendar priznavajo, da je to precej ozko. Vedo, da marsikdo skozi zaporo počasnejših vozil ne prehiteva, čeprav bi jih lahko, vendar se za to ne odloči, saj mu je preprosto preozko. 40 centimetrov širši prehitevalni pas v tej zapori pa bo zagotovo pomagal pri pretočnosti, so prepričani.