Komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obravnavala predlog zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je državnemu zboru predložila v obravnavo skupina poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem. Po ugotovitvah komisije predlog zakona ni usklajen z vsemi udeleženimi, poleg tega so v njem le dodatne obremenitve za kmete in visoke kazni, ne razlikuje pa se veliko tudi od veljavnega zakona iz leta 1976. Poleg tega je potrebno nujno upoštevati vlogo, pomen in sodelovanje lokalnih skupnosti ter civilne družbe, kakor tudi lastnikov zemljišč. Komisija zato predloga zakona o divjadi in lovstvu ni podprla in predlaga parlamentu, da predlog zakona zavrne.
Tako kot divjad, naj bi tudi gojitvena lovišča, ki so jih do zdaj upravljala podjetja ali javni zavodi, glede na zakon postala državna. Zavod za gozdove bi potem v imenu države pripravil načrte za upravljanje z divjadjo na posameznih področjih. Te načrte potem uresničujejo lovska združenja, ki jim država podeli koncesijo za nedoločen čas. Tudi za določitev lovišč je pristojna država. Zavod za gozdove skupaj z lovsko zvezo pripravi predlog, kje naj bi bilo lovišče, končna odločitev pa je na kmetijskem ministrstvu. Lovišče naj bi bilo veliko najmanj 2000 hektarjev, saj je na večji površini lažje spremljati gibanje divjadi.
Predlog je zelo razburil lastnike gozdov, ki so prepričani, da bi morali imeti besedo pri upravljanju lovišč in lova, saj je, kot pravijo, kar 80 odstotkov gozdov po denacionalizaciji v privatni lasti. Zakon zato ocenjujejo kot ponovno podržavljanje privatne lastnine in menijo, da bi ga morali predlagatelji umakniti iz obravnave. Predlagatelji pa nasprotno menijo, da so nekatere živalske vrste postale ogrožene ravno zato, ker je dosedanja ureditev na nekaterih področjih lov prepuščala odločitvam posameznikov, tudi lastnikom gozdov.
Anderlič je kritičen do ravnanja kmetijskega ministra Franca Buta, ki je sicer nekajkrat obljubljal, da bo predlog zakona pripravil in vložil na vlado ter v parlament. Po predlogu zakona je divjad državna lastnina, lovska pravica pripada državi, ta pa jo podeljuje s koncesijami. Prav tako predlog zakona predvideva, da lahko država ohrani in ustanovi lovišča s posebnim namenom, zlasti s ciljem vzdrževanja in ohranjanja naravnih habitatov divjadi. Anderlič je prepričan, da lovišče ne more biti manjše od 2000 hektarjev.
Ker je zadeva v interesu vseh državljanov je prav, da se je ne prepusti lovcem, lastnikom gozdov ali katerikoli drugi zainteresirani skupini, temveč jo je potrebno urediti po postopku, ki je predviden za urejanje stvari, ki se tičejo vseh državljanov in so za državo pomembne, je prepričan Anderlič. Dokler je bil zakon v proceduri je prišlo do nekaj pripomb, sugestij, ki izboljšujejo same rešitve, prav tako pa je za nekatere predlog nesprejemljiv. "Gre za politično-ideološko diskusijo, ki jo je potrebno opraviti," je dejal Anderlič, ki pričakuje da bo kmetijski minister, SLS in zainteresirana javnost sodelovala pri razpravi, sicer pa so v predlogu pripravljeni spremeniti, kar bi bilo potrebno.
Državni zbor naj bi o predlogu zakona o divjadi in lovstvu razpravljal na jutrišnjem zasedanju.
