"Upam, da bosta Zagreb in Ljubljana vendarle dojela bistvo evropskega duha, ki temelji na izgradnji sistema visoke integracije, da bi dosegli dobrobit za vse države in narode. V takem okolju so osebni interesi držav nujno v drugi vrsti. Upam, da bo v vseh medsebojnih odprtih problemih prevladal evropski duh in da bosta nekega dne Zagreb in Ljubljana vendarle uspela zajeziti male državne interese v prid višjega skupnega dobra," je še dejal Illy. Napovedal je še, da bo po Ljubljani obiskal tudi Zagreb, kjer se bo med drugim srečal s predsednikom Stjepanom Mesićem.
Sogovornik glede razglasitve izključne ekonomske cone (EEZ) na Jadranu razume zaskrbljenost Hrvaške, ker ribji fond Jadrana danes izkoriščajo tudi ribiške flote držav zunaj Jadrana. Po njegovem mnenju je teza, da je hrvaški pristop v postopku razglasitve EEZ povezan z bližnjimi parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem, utemeljena.
"Zagovarjam stališče, da mora biti pred razglasitvijo EEZ dosežen dogovor z vsemi jadranskimi državami, od Slovenije do BiH, Črne gore, Albanije in Grčije, ker zadeva občutljivo temo ukinitve mednarodnih voda, kar bi se npr. negativno odrazilo na ladijski promet na Jadranu," je dejal Illy. Dodal je, da ima s pravnega vidika Hrvaška pravico to storiti, vendar sam ne podpira enostranskega pristopa, posebej ob skrbi za miroljubno sožitje na Jadranu ter vsestranski gospodarski in socialni razvoj narodov na območju.
Illy meni, da je bil pravni pojem EEZ oblikovan za okoliščine, ki so popolno nasprotje stisnjenim jadranskim razmeram in je primernejši za širša morja. "Dvomim o smiselnosti morebitne ukinitve mednarodnih vod na Jadranu, morda bi bilo potrebno obdržati ožji pas mednarodnih voda, nisem pa za to, da se ta režim ukine," je še pojasnil Illy. Teza, da bi razglasitev EEZ prispevala k rešitvi problema incidentnih situacij na morju, ki so na italijansko-hrvaški morski mejni črti pogoste, pa po njegovem mnenju Illyju ne drži, ker če danes problemi nastajajo vzdolž meje med teritorialnim in mednarodnim morjem, bi se ti enostavno premestili vzdolž teritorialne meje; EEZ ne more odpraviti nevarnosti incidentov ob meji.
Na vprašanje o negativnem stališču Slovenije v zvezi z gradnjo avtoceste Reka - Trst je Illy odgovoril, da gre za vprašanje, kjer mora prevladati evropski duh. "Države ne morejo sodelovati pri oblikovanju evropske prometne infrastrukture sledeč izključno lastnim nacionalnim interesom. EU je večdržavna skupnost in mora ščititi skupni interes, tako da mora vsaka članica prvenstveno upoštevati skupno dobro. Avtocesta Reka - Trst je pomembna ne le za Hrvaško, ampak tudi za Italijo, Avstrijo in Slovenijo samo. Vsekakor sodi med projekte strateškega pomena za ta del EU," je dejal Illy. Kot je dodal, se bo do konca leta začela gradnja dveh kilometrov avtoceste, ki bo povezala predmestje Trsta z mejo na Škofijah, ter da je slovenska stran obljubila, da bo z avtocesto povezala mejo na Škofijah z Ankaranom.
Rupel je črna luknja slovenske politike
Po neuspelem lobiranju pri predstavnikih Evropske unije zoper hrvaško namero o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ), se je slovenski zunanji minister Rupel obrnil k svoji javnosti, želeč opravičiti svoj diplomatski polom, piše v zvezi z daljšim pogovorom ministra Rupla v sredinem Dnevniku današnji Vjesnik. Rupel je v intervjuju namreč Hrvaško opredelil kot del "zahodnega Balkana", ki predstavlja "črno luknjo", ki je nastala med Slovenijo in Grčijo.
Po zaslugi Ruplove diplomacije bi Slovenija lahko samo preštevala številne izgube, ki so posledica nesmiselne "vojne" not in neprimernega, neevropskega obnašanja zaradi hrvaške namere, da razglasi EEZ. Hrvaška bo, to je gotovo, razglasila svoj EEZ, Slovenija še naprej ne bo imela stika z odprtim morjem, ker ga ne bo več (svobodna plovba za slovenske ladje ni vprašljiva), avtoceste proti Trstu in Mariboru bo treba, kot je načrtovala uradna Ljubljana, zgraditi še pred letom 2013, reševati pa bi se lahko začeli tudi problemi varčevalcev Ljubljanske banke in nedobavljene električne energije iz JE Krško. Tako bi se lahko Slovenija iz države, ki je v dvostranskih odnosih s Hrvaško "žrtev lastnega uspeha", kot tarna Rupel, zaradi neprimerne politike v zvezi s hrvaško namero razglasitve EEZ spremenila v državo, ki je postala "žrtev Ruplovih neuspehov", končuje komentar Marko Barišić.
