Ima tudi vaš najstnik fomofobijo?

Lepši, srečnejši in bogatejši kot v resnici. Družbena omrežja so postala reklamni pano naših življenj. "Problematično je predvsem posnemanje teh slogov ter poskušati biti vplivnež  in slediti življenjskemu slogu, ki je večini ljudi težko dosegljiv. Vprašanje je tudi, koliko vplivnežev v resnici ima takšno življenje," je dejala sociologinja in specializantka lacanovske psihoanalize dr. Lucija Čevnik. 

Zasebno letalo le studijska kulisa, najem prestižnih vozil za kratek posnetek, uporaba filtrov in popravkov na obrazu in telesu. Na drugi strani pa otroci in najstniki, ki dnevno tudi po več ur spremljajo takšne objave. Slovenska raziskava je pokazala, da je v osnovni šoli tri četrtine starejših otrok prezasedenih z internetom, v srednji šoli pa že skoraj štiri petine. 

"Razlika med fanti in dekleti se zelo pozna. Dekleta so veliko bolj prezasedena z internetom in veliko bolj čutijo pritisk, da morajo takoj odgovoriti na sporočilo. Manjka pa jim tudi veliko več spanca kot fantom," pojasnjuje raziskovalka in sodelavka safe.si Ajda Petek.

Fenomen med mladimi, ki ga opažajo na safe.si in psihologi, je tudi fomofobija (ang. fear of missing out), strah, da bi kaj zamudili. "To povzroča zelo visoko stopnjo anksioznosti, negotovosti in stresa. Bolj kot spremljamo to navidezno idealno življenje vplivnežev, bolj imamo občutek, da v svojem življenju nekaj zamujamo," ugotavlja Čevnikova. 

S tem ko se otroci in najstniki primerjajo z večinoma obdelanimi ali filtriranimi fotografijami in posnetki, se pojavi še večja težava, da kar četrtina oziroma tretjina deklet razmišlja o plastični operaciji. "To vsekakor kaže na slabo samopodobo naših mladostnic. Negativna samopodoba pa je precej golobje zakoreninjena in ni povezana s spreminjanjem svojega telesnega videza," je pojasnila Čevnikova. 

Zato obe sogovornici opozarjata, da je poleg omejitve rabe interneta in pogovora pomemben tudi zgled, koliko so starši, predvsem mame, obremenjene z videzom.