Slovenija

Imamo dostop do odprtega morja?

Zagreb, 19. 08. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Hrvaški strokovnjak za morsko pravo, akademik Vladimir Ibler, je v pogovoru za hrvaški dnevnik <a href= http://www.vjesnik.com/html/2003/08/19/Clanak.asp?r=tem&c=1 target=_blank><em>Vjesnik</em></a> zavrnil slovensko trditev, da bo, če bo Hrvaška razglasila izključno ekonomsko cono na Jadranu, to storila tudi Slovenija sama, ker da ima neposreden teritorialen stik z odprtim morjem. Z MZZ pa so sporočili, da so prejeli odgovor hrvaškega ministrstva na slovensko noto z 11. avgusta.

Ima slovenska diplomacija enotno stališče do dostopa do odprtega morja?
Ima slovenska diplomacija enotno stališče do dostopa do odprtega morja? FOTO: Reuters

Ibler je ob tem spomnil, da so slovenski strokovnjaki že povedali, da Slovenija nima neposrednega dostopa do odprtega morja. Ob trditvi, da ima Slovenija neposredni dostop do odprtega morja, je Ibler spomnil na stališča slovenskih pravnih strokovnjakov Iztoka Simonitija in Marka Sotlarja, ki sta leta 1996 v Reviji za mednarodne odnose zapisala, da Slovenija z deklaracijo o neodvisnosti in z mednarodnim priznanjem med drugim sprejela, "da nima neposrednega dostopa do odprtega morja, zato torej tudi ne more imeti izključnega gospodarskega in epikontinentalnega pasu". Ibler opozarja, da je njuno stališče uradno, hkrati pa povsem nasprotno tistemu, ki je bilo zapisano v nedavni noti slovenskega zunanjega ministrstva.

Sicer pa je po sogovornikovem prepričanju vprašanje razglasitve izključnega ekonomskega pasu (EEZ) povsem neaktualno, kot se je ironično izrazil, "saj nikomur niti na pamet ne pade, da bi dokazoval, da Hrvaška nima te pravice". Proces teče tudi že v saboru in na vladi, in to vprašanje je zanj rešeno, je še dodal akademik Ibler.

Izključni ekonomski coni je namenjen tudi prispevek Stjepa Martinovića, zagrebškega novinarja in publicista, ki je objavljen v Vjesnikovi rubriki Stališča pod naslovom Slovenci so prepričani, da se balkanske mentalne hlače lahko zakrijejo z obleko evropskega kroja. V protislovensko naravnanem prispevku piše o nacionalizmu Slovencev, ki ima korenine v provincialni zakompleksanosti. Ta nacionalizem je po mnenju avtorja tako močan, da se ne morejo zadržati niti takrat, ko, žal, redki trezni glasovi opozarjajo, da je skrajni čas, da dojamejo in sprejmejo, kaj je zares njihovo in kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bo ter kakšno je resnično (idealizirano) evropsko obnašanje, kakšno pa ne.

MZZ bo preučilo hrvaški odgovor na slovensko noto

Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da so preko slovenskega veleposlaništva v Zagrebu prejeli odgovor hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve na slovensko noto z 11. avgusta.

MZZ bo hrvaško noto preučilo in nanjo ustrezno odgovorilo, je pa že danes poudarilo, da se Hrvaška kljub večkratnim slovenskim zaprosilom v notah za pojasnilo nekaterih informacij o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) ni nikoli uradno posvetovala s Slovenijo ali ji posredovala uradnih stališč o hrvaških pogledih na morebitno razglasitev EEZ. MZZ je tudi navedlo, da ne zavrača začetka dialoga in da pričakuje, kot je navedlo v dosedanjih notah, ustrezna uradna pojasnila Hrvaške. Pri tem se zavzema za sporazumno in pravično rešitev v skladu s pravili mednarodnega prava. Prav tako je potrebno uveljaviti pravila in prakso EU, še meni MZZ.

Kot navaja MZZ, je maja letos namestnik hrvaškega zunanjega ministra slovensko stran obvestil, da bo hrvaška vlada predvidoma še isti mesec imenovala posebno vladno komisijo, ki se bo ukvarjala z morebitno razglasitvijo con v Jadranskem morju. Slovenska stran je omenjeno vzela na znanje in poudarila, da ima Slovenija v Jadranu svoje tradicionalne in pravno varovane interese ter da mora biti enakovredno vključena v kakršnekoli aktivnosti v zvezi z Jadranskim morjem.

Slovenija je v dosedanjih notah tudi povedala, da želi kot obalna država s teritorialnim izhodom na odprto morje aktivno sodelovati pri vsem, kar zadeva Jadransko morje, vključno z dialogom z vsemi obalnimi državami Jadrana. Ministrstvo za zunanje zadeve je vselej poudarjalo pripravljenost na dialog o skupnem trajnostnem razvoju, varovanju in izkoriščanju Jadranskega morja, so še navedli na MZZ.

Navedba hrvaškega zunanjega ministrstva, zapisana v noti, da potekajo konzultacije med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ne drži. MZZ je doslej prejelo zgolj predlog za začetek konzultacij, v sporočilu poudarja slovensko ministrstvo.

Ministrstvo za zunanje zadeve tudi poudarja, da je pri razglašanju izključnih ekonomskih con, ki bočno mejijo na morske prostore sosednjih držav, potrebno upoštevati politično in pravno obveznost konzultacij (74. člen Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982), enake pravice sosednjih držav ter mednarodnopravna pravila glede bočne razmejitve, ki poudarjajo pravično, sporazumno rešitev.

Na mnenje hrvaškega zunanjega ministrstva, da stališče, izraženo v slovenski noti z 11. avgusta, da ima Slovenija teritorialni stik z odprtim morjem, dejansko in pravno ni utemeljeno, zaradi tega pa hrvaško zunanje ministrstvo tudi ne sprejema protesta, izraženega v noti, pa je MZZ poudarilo, da je Slovenija imela vseskozi v nekdanji SFRJ, kakor tudi ves čas po njenem razpadu, neposreden teritorialni izhod na odprto morje.

Slovenija se tej svoji pravici ni nikdar odrekla. Omenjeno vprašanje je bilo kompromisno rešeno v Pogodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o skupni državni meji iz leta 2001, za katero se je slovenska vlada pogajala v dobri veri in za katero je znano, da sta jo istočasno potrdili vladi obeh držav ter jo predstavili javnosti, navaja MZZ. Iz povedanega sledi, da je Pogodbo o skupni državni meji, ki vsebuje zgoraj navedeni dejanski neposredni teritorialni izhod Slovenije na odprto morje, na svoji seji julija 2001 potrdila tudi hrvaška vlada.

Slovenija ponavlja stališče, da je pred razglasitvijo kakršnihkoli con v Jadranskem morju potrebna dokončna uveljavitev pogodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, še poudarja MZZ.

MZZ ponovno pričakuje izogibanje vsem dejanjem, ki bi vodila k poslabšanju dobrososedskih odnosov. S tem v zvezi je že večkrat izrazilo bojazen, da bi pretirana notranjepolitično obarvana obravnava občutljivih tem lahko škodila dobrim meddržavnim odnosom. Prav tako izraža prepričanje, da bi se s pravočasnimi obvestili in pojasnili ter z iskanjem skupnih pravičnih rešitev izognili nesporazumom, ki se pojavljajo med državama.

Kar zadeva sporočilo za javnost hrvaškega zunanjega ministrstva, pa MZZ izraža prepričanost, da je hrvaškemu zunanjemu ministrstvu znano in da deli stališče, da so poslanci predstavniki ljudstva, ki niso vezani na nikakršna navodila. Hrvaško zunanje ministrstvo je namreč med vročitvijo note predstavniku slovenskega veleposlaništva v Zagrebu zahtevalo tudi odziv predstavnikov slovenskih oblasti o zadnjih izjavah predsednika SNS in poslanca DZ Zmaga Jelinčiča glede EEZ.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10