Imamo res razlog za zadovoljstvo?

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je v poslanici ob 1. maju zapisal, naj bo letošnji praznik dela v znamenju odločenosti za izboljšanje položaja zaposlenih in njihovih družin. "Časi so za nas vse bolj zahtevni, a če stopimo skupaj v podporo tistih, ki našo pomoč najbolj potrebujejo, in ohranimo družbeno povezanost in solidarnost, bomo iz krize izšli močnejši," je poudaril.

'Kar nekaj razlogov za zadovoljstvo'

Svetlik dodaja, da je kar nekaj razlogov za zadovoljstvo in še več za optimističen pogled naprej. Poudarja sicer, da je bilo pred enim letom upravičeno veliko gneva nad povzročitelji krize in negotovosti glede gospodarskega razvoja in socialnega položaja delavcev. "Za nami je težko leto. Mnogi so izgubili delo, veliko jih je delalo več za enake plače, nekateri so bili na prisilnem čakanju na delo ali so se morali posebej boriti za temeljne pravice, kot so izplačilo plač, prispevkov in odpravnin," ugotavlja Svetlik.

Glede na stopnjo tveganja revščine je po mnenju Svetlika Slovenija v tisti četrtini evropskih držav, kjer je to tveganje najmanjše, pričakuje pa, da bo to mesto zadržala tudi v prihodnje. Dodal je, da se je zaustavila tudi rast brezposelnih v državi. Svetlik verjame, da bo Slovenija pri tem uspešna tudi v prihodnje, čeprav ne izključuje delne rasti brezposelnih.

'Za večino ta dan ne bo prazničen'

"V marcu 2010 je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 100.000 ljudi. V začetku leta 2010 je približno 16.000 oseb prejelo minimalno plačo, 55.000 oseb pa denarno socialno pomoč. V zadnjem letu je njihovo število naraslo za 10.000. Veliko delavcev za svoje delo ni prejelo plačila, tudi neplačevanje prispevkov razburja ljudi. Ti ljudje bodo s težkim srcem praznovali 1. maj – praznik dela. Veliko ljudi se sprašuje, kaj pravzaprav praznujemo in kdo sploh še lahko praznuje ta dan. DELO JE PODCENJENO.“ Tako so svoje stališče do praznovanja jutrišnjega praznika orisali v Stranki mladih – zeleni Evrope (SMS – ZELENI).

Poudarjajo, da za večino delavskega razreda ta dan ne bo prazničen, saj jih veliko živi na pragu revščine. Praznik bodo doživljali s težkim srcem, saj se zavedajo, da niso cenjeni, da jih mečejo na cesto kot potrošen material. Odgovorni to počnejo brez kančka slabe vesti, brez etike in morale, pravijo v omenjeni stranki in dodajajo, da dokler bo tako, bo tudi kriza nepremostljiva.

'Odnos do dela je takšen, kakršno je plačilo zanj'

SMS – ZELENI menijo, da delo ni ustrezno ovrednoteno, zato pa tudi ne more biti cenjeno. Delavci za svoje delo prejemajo plačila, ki so pod pragom revščine in ne omogočajo normalnega življenja. Delavci lahko le životarijo in tonejo v vse večje dolgove, opozarjajo. "Praznik dela pa že nekaj časa ne bi smel več simbolizirati le boja delavskega razreda za njihove pravice in boljše delovne pogoje, temveč bi moral postati tudi dan vseh mladih, ki kljub izobrazbi ne morejo dobiti službe. Delavcem so zanikane pravice, ki so si jih izborili njihovi predniki pred 120 leti. Veliko ljudi je v imenu gospodarske rasti prisiljenih v napol suženjsko delo v nečloveških razmerah in brez poštenega plačila. Sadovi opravljenega dela niso enakovredno in pravično razdeljeni, kakovost bivanja večine ljudi pa je vse slabša,“ pravijo v omenjeni stranki.

Kaj pa novodobni sužnji?

Zgodovinar Božo Repe pravi, da je praznik priložnost za kompleksen razmislek o socialni podobi slovenske družbe. "Ni pa več klasičen praznik, kot je bil. Počasi dobiva novo vsebino, ki pa še ni domišljena in ne dorečena, “ pravi in dodaja, da je zadnja kriza izkazala pohlep lastnikov, zlasti tistih, ki so ob zgodovinskem preobratu na hitro obogateli in izčrpavajo podjetja. V Sloveniji imamo ob klasičnem proletariatu po njegovih besedah še številne kategorije, ki jih delavski boj ne zajame.

Vedno več je dela za določen čas, vedno več je samozaposlitev, vedno več ljudi dela več služb hkrati, da lahko preživijo, opozarja. Izpostavil je tudi delavce migrante, ki so "novodobni sužnji", ter veliko število brezposelnih.

Kaj naj bi praznoval Vegradov delavec?

Ali ima na primer delavec Vegrada razlog za veselje? Podjetje namreč nekaterim delavcem dolguje marčevske plače, odpustili pa naj bi okoli 700 delavcev.

Kaj pa nekdanji zaposleni v Steklarski novi, Muri in IUV? Ostali so na cesti, brez plačanih prispevkov in odpravnin. Nekateri se ne morejo upokojiti prav zaradi neplačanih prispevkov, tako da ne vedo več, kaj naj storijo. Nekdanji zaposleni Steklarske nove gredo v tožbo zoper državo in Kapitalsko družbo, toda sodni mlini meljejo počasi, ljudje pa denar potrebujejo takoj.

Ali imajo delavci z minimalno plačo razlog za veselje? Odgovor je na dlani: ob današnjih cenah in stroških smo z minimalno plačo dobesedno reveži, pravijo številni delavci.