Novo leto je prineslo hkrati dvig in nov način obračunavanja minimalne plače. Ta se je dvignila z 886,63 na 940,58 evra bruto (700 evrov neto), hkrati pa so po novem iz nje izvzeti dodatki za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje delovne pogoje. A na prvi pogled dobrodošle spremembe prinašajo tudi nekaj pasti. Svobodni sindikati (ZSSS) delavce opozarjajo, naj predvsem februarja natančno pregledajo plačilno listo, ali je znesek pravi ter ali so iz minimalne plače res izvzeti vsi dodatki.
Triki in pasti dviga minimalne plače
A nekateri delavci so v podpis prejeli nove pogodbe o zaposlitvi, kjer pogodbeni bruto ne znaša zakonskih 940 evrov bruto. Kot pojasnjuje sindikat trgovcev, zakon predvideva minimalno izplačano plačo, in ne minimalne pogodbene plače. "Delodajalci so si izračunali, koliko višji bi bili potem dodatki. Slovenski plačni sistem temelji na sistemu nekdanje Jugoslavije. Vsi dodatki se obračunavajo na osnovo in če je ta osnova nižja, bo delodajalec recimo za 20 let delovne dobe izplačeval namesto 94 le 84 evrov in bo s tem prihranil 10 evrov," pojasnjuje Ladislav Rožič iz Sindikata delavcev trgovine Slovenije.

Poleg tega so vse glasnejša opozorila, da bodo nekateri, ker vlada ni obenem primerno prilagodila davčne zakonodaje, zaradi dviga minimalne plače prikrajšani na področju socialnih prejemkov, uvrščeni v višji dohodninski razred, lahko pa jim celo zmanjša kreditno sposobnost. Zaradi višjih stroškov dela v domovih za ostarele naj bi se oskrbnine povečale od pet do osem odstotkov.
Vlada: Dvigu minimalne plače smo prilagodili davčno področje
Vlada odgovarja, da gre za izjemno kompleksno vprašanje, na katerega ni mogoče podati enotnega odgovora, saj tako na obdavčitev posameznikov kot upravičenost do določenih socialnih transferjev vplivajo številne okoliščine, ki jih ni mogoče preprosto posplošiti in ovrednotiti, a ob tem zanika, da se na dvig ni pripravila: "Sta pa tako Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) kot Ministrstvo za finance (MF) določene ukrepe prilagodili tudi z vidika sprememb na področju minimalne plače. MDDSZ je tako sprejelo Odredbo o uskladitvi mej dohodkov za letne pravice, s katero so se prilagodile meje razredov, ki določajo upravičenost in obseg transferjev pri otroških dodatkih, državni štipendiji, znižanega plačila vrtca in subvencije malice oz. kosila za učence in dijake. Na predlog MF pa so bile oktobra lani sprejete tudi spremembe davčne zakonodaje, ki z višjo splošno davčno olajšavo in določenimi spremembami pri dodatni splošni olajšavi."
"Na MDDSZ ocenjujemo, da v primeru posameznikov z najnižjimi dohodki iz zaposlitve brez dodatnih prihodkov ali premoženja ne bo prišlo do negativnih sprememb pri razpoložljivem mesečnem dohodku posameznika oz. gospodinjstva," zagotavljajo in opozarjajo: "Seveda pa gre zgolj za hipotetične primere in ocene, ki na ravni posameznikov ne izključujejo tudi drugačnih posledic. Treba pa se je zavedati, da višje plače, tudi ob morebitnem nespremenjenem mesečnem razpoložljivem dohodku posameznika, dolgoročno zagotavljajo tudi višjo socialno varnost posameznika (npr. višje pokojnine, višje starševsko nadomestilo, višjo bolniško ipd.)."
Zaposlenemu s povprečno plačo letno le 143 evrov več
V 2020 so začele veljati tudi spremembe dohodninske lestvice in višja splošna olajšava, pa tudi linearna dodatna splošna olajšava za vse dohodke do 13.316 evrov. Po izračunih Financ, bodo spremembe na naše plače vplivale zelo malo. Zaposleni s povprečno plačo bo imel letno več le okrog 143 evrov.

"Z ukrepi bomo poleg zvišanja neto plač za vse dosegli tudi, da delavci z minimalno plačo, kljub njenemu zvišanju, ne bodo plačevali bistveno višje dohodnine, s čimer se bo večina učinka zvišanja minimalne plače prelila v izboljšanje materialnega položaja delavcev in njihovih družin," so prepričani na vladi.
A Delo celo piše o delavki, sicer materi samohranilki, ki je zavrnila 150 evrov višjo bruto plačo, ker je ugotovila, da ji bo s tem ostalo skoraj 80 evrov mesečno manj, ne da bi upoštevala še razliko v subvenciji stanarine. Zaradi višje plače bi namreč presegla cenzus in prejela manj otroškega dodatka, prav tako pa ne bi bila več oproščena plačila dopolnilnega zavarovanja, RTV prispevka in šolske prehrane.
In pokojnine? Vlada želi, da bi delali dlje
Skoraj tri četrtine zaposlenih se v Sloveniji upokoji takoj, ko izpolni pogoje, kar nas v razmerju do drugih držav uvršča zelo visoko. Da bi podaljšali delovno aktivnost, zato spreminjamo dvojni status upokojencev, saj bo po novem zaposleni, ki je izpolnil pogoje za upokojitev in naprej dela za polni delovni čas, prva tri leta prejemal 40 odstotkov starostne pokojnine, nato pa le še 20 odstotkov.
Spreminjajo se tudi pogoji za upokojitev. Tako moški kot ženske se lahko po novem upokojijo pri 60 letih, oba pa bosta morala imeti 40 let delovne dobe brez dokupa. Prav tako se lahko upokojimo pri 65 letih z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.
Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko znižajo zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti. Starostna meja se zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. To velja tudi za služenje obveznega vojaškega roka za dve tretjini trajanja in vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom. Zvišuje se tudi odmerni odstotek, prav tako pa tudi dodatni odstotki za podaljševanje delovne aktivnosti.
Kaj je še novega v 2020?
Novo leto je prineslo tudi več očetovskega in starševskega dopusta. Očetje dvojčkov bodo imeli tako dodatnih deset dni očetovskega dopusta za vsakega nadaljnjega otroka.
Ena izmed novosti bo tudi uvedba elektronskih bolniških listov, za 20 odstotkov pa naj bi se pocenile imenske enotne vozovnice za javni promet. Za upokojence bo javni potniški promet od julija naprej brezplačen.
Cigarete in tobak so od 1. januarja na voljo le še v enotni embalaži. Odstranjeni so okrasje, sijaj in zavajajoči elementi na embalaži, saj po raziskavah enotna embalaža zmanjša privlačnost tobačnih izdelkov, predvsem med otroki in mladostniki. Podobno je že v veljavi v Avstraliji, Franciji, Veliki Britaniji, na Irskem in Norveškem.
Na infrastrukturnem področju naj bi končno začeli graditi drugo cev predora Karavanke, nekatera dela pa naj bi začeli tudi na trasi tretje razvojne osi. Slovenske železnice načrtujejo nakup 52 novih vlakov, tudi 10 dvonadstropnih, vsi avtomobili pa morajo po novem imeti vgrajeno funkcijo, ki samodejno zavira v sili pri hitrosti do 60 kilometrov na uro.
Na davčnem področju se zvišuje stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala) s 25 odstotkov na 27,5 odstotka. Prav tako se zvišujejo stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ki so odvisne od obdobja imetništva kapitala, tako da znaša stopnja dohodnine po dopolnjenih 5 letih imetništva kapitala: 20 odstotkov (do zdaj 15 odstotkov), po dopolnjenih 10 letih imetništva kapitala: 15 odstotkov (do zdaj 10 odstotkov), po dopolnjenih 15 letih imetništva kapitala: 10 odstotkov (do zdaj 5 odstotkov). Zvišuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 25 odstotkov na 27,5 odstotka.
KOMENTARJI (199)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.