Imenovanje direktorice – politična kuhinja ali neutemeljeni očitki?

Zaposlene na Zavodu RS za zaposlovanje je razjezilo imenovanje Zlatke Srdoč Majer za direktorico zavoda. Pred letom dni je bila Srdoč Majerjeva imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda, konec januarja letos pa je bil objavljen razpis za mesto direktorja. Ker je Srdoč Majerjeva izpolnjevala vse razpisne pogoje, so jo imenovali za direktorico zavoda. A zaposleni v anonimem pismu, ki so ga naslovili tako na pristojno ministrstvo kot tudi na medije, opozarjajo, da Srdoč Majerjeva ni izpolnjevala teh pogojev in da gre za politično kadrovanje. "Kaj hitro je bil zunaj (zgolj na internetu) objavljen redni razpis, z rokom prijave zgolj 8 dni. V razpisu so bili povzeti pogoji za opravljanje tega delovnega mesta iz statuta zavoda za zaposlovanje. Med temi pogoji je 15 let ustreznih delovnih izkušenj, od tega na vodstvenih mestih najmanj 5 let," so zapisali v anonimki in dodali, da je bilo med pogoji navedeno tudi, da mora kandidat obvladati znanje vsaj enega tujega svetovnega jezika. "Kljub temu da imenovana ni izpolnjevala nobenega od teh pogojev – nikoli ni opravljala pomembnih vodstvenih in vodilnih delovnih mest v času vsaj 5 let v velikih sistemih, kot je zavod za zaposlovanje, za tuj jezik pa je predložila potrdilo o znanju hrvaščine, je bila ekspresno izbrana kot najustreznejša," še navajajo.

Direktorica zavoda očitke zavrača

Ministrstvo: razpisna komisija podvomila v spodobnosti kandidatke

Za pojasnila smo se obrnili tudi na pristojno ministrstvo za delo, kjer so nam pojasnili, da so bili seznanjeni s tem, da je bila vložena zahteva za sodno varstvo v zvezi z imenovanjem generalne direktorice zavoda za zaposlovanje, vendar zadeva na sodišču še ni zaključena. "Prejeli smo tudi več anonimnih opozoril, v katerih zaposleni (kot so podpisani dopisi) opozarjajo na težave, napake in splošno slabo delo vodstva zavoda," pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo: "Ob tem ugotavljamo tudi, da je razpisna komisija, ki je bila oblikovana ob javnem razpisu za generalnega direktorja zavoda, sicer ugotovila, da so formalni pogoji ob kandidaturi Zlatke Srdoč Majer izpolnjeni, vendar je sogasno podala dvom o sposobnosti kandidatke za opravljanje zahtevnih in kompleksnih nalog na zavodu za zaposlovanj ter predlagala preučitev možnosti za ponovitev razpisa (ker po oceni komisije kandidatka ni imela primernih izkušenj pri vodenju velikih poslovnih sistemov ter potrebnih strokovnih referenc na področju dela zavoda, nekoliko pomanjkljivo znanje s področja zagotavljanja finančnih virov za delovanje zavoda, opozorila je tudi na morebitne težave pri sodelovanju v mednarodnih aktivnostih zavoda – svetovni jezik, ki ga kandidatka obvlada, je hrvaški jezik)." 

A za zdaj je ostalo samo pri dvomu. V slabem letu dni, odkar je bila Srdoč Majerjeva imenovana za direktorico zavoda, je bil v zavodu opravljen nadzor, in sicer sta ga opravila tako Inšpektorat za javno upravo kot Inšpektorat RS za delo. Inšpektorata za delo je sicer na zavodu za zaposlovanje ugotovil nepravilnosti, ki niso povezane z imenovanjem direktorice zavoda. "Glede na to, da postopek inšpekcijskega nadzora še ni zaključen, vam zaradi varovanja interesa postopka, več informacij o ugotovitvah še ne moremo podati," sporočajo z inšpektorata.

Je pa ministrstvo za delo opravilo tudi notranjo revizijo. Kot so sporočili, bo ministrstvo ob izteku enega leta od imenovanja Srdoč Majerjeve za vršilko dolžnosti oziroma generalno direktorico zavoda njeno dozdajšnje delo ocenilo. "Ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih bo ministrstvo tudi ustrezno ukrepalo," so še sporočili z ministrstva.

Jeza zaposlenih posledica vračanja preveč izplačanih plač?

Avgusta letos je Srdoč Majerjeva medijem pojasnjevala, katere vse ukrepe in aktivnosti so na zavodu sprejeli, da bi odpravili nepravilnosti pri prehodu na nov plačni sistem 1. avgusta 2008. Veliko uslužbencev zavoda je namreč zaradi prehoda na nov plačni sistem prejemalo previsoke plače. Delovna skupina zavoda je med pregledom ugotovila, da so bile plače nepravilno prevedene pri 595 uslužbencih, pri 151 uslužbencih pa je bila prevedba pravilna. Tako je bil najvišji znesek, ki bi ga uslužbenec zavoda moral vrniti, kar 24.000 evrov bruto, medtem ko je bil povprečni znesek vračila okoli 3000 evrov bruto.

V intervjuju za časnik Delo je Srdoč Majerjeva takrat dejala, da so nekateri poskušali prikriti nepravilnosti, ki so se dogajale v preteklosti in ki jih mora zdaj odpraviti. Nezadovoljstvo nekaterih zaposlenih z njenim imenovanjem in delom tako povezuje s temi ukrepi. "Imam pa občutek, da se veliko zaposlenih, vsaj na centralni službi, ne ukvarja s tistim, za kar jih davkoplačevalci plačujejo, temveč z drugimi zgodbami, ki so uničujoče za njih same in za vodstvo," je za Delo dejala direktorica zavoda, na katero pa letijo tudi očitki, da je njena magistrska naloga plagiat.