'Imenovanje kot most, ki bo spajal tisto, kar je do danes delovalo nezdružljivo'

Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je uvodoma izrazil hvaležnost, tudi tistim, ki so podali kakšno negativno mnenje, kot pravi se bo iz tega kaj naučil. "Obenem čutim to kot neko odgovornost, da bomo lahko čimprej začeli v domu demokracije delovati in da se ne bodo postopki in prepiranja nadaljevali v nedogled," je zatrdil.

Na vprašanje glede oblikovanja nove vlade – ali njegovo imenovanje za predsednika DZ pomeni, da bodo poslanci stranke Resni.ca omogočili imenovanje četrte vlade Janeza Janše, je ponovil, da bo za njeno sestavo potrebnih 46 glasov. "Naj se preštejejo in povedo, kakšna so njihova programska izhodišča, kakšna so programska izhodišča, ki se ujemajo s programom stranke Resni.ca, in se bomo potem – popolnoma demokratično – v naši poslanski skupini o tem odločali," je odgovoril.

Po njegovih besedah je poslanska skupina Resnice pripravljena podpreti tako vlado enega kot drugega, če zagotovi zadostno število glasov in če uskladijo programska izhodišča z njihovimi. A danes, je dodal, nobene koalicije niso še niti orisali. "Ampak smo izvolili samo prvega med enakimi. To pa ne pomeni niti za bližnjo, niti za daljnjo prihodnost popolnoma nič."

Za njegovo izvolitev je sicer glasovalo 48 poslancev. Na vprašanje, kako razume prejetih 48 glasov, ki ustrezajo številu glasov poslancev strank desne sredine, je odgovoril, da to težko komentira, da pa mu je žal, da jih ni bilo več. "Ampak mi deluje, kot da pač samo nekdo ni želel, da smo mi tisti most, ki bi lahko povezal, ampak je želel nadaljevati z nekimi politikami delitev," je dodal.

Glede tega, da ga SDS verjetno ne bi podprla, če ne bi pričakovala, da bodo v stranki Resni.ca nato podprli predsednika SDS Janšo za mandatarja, pa je odvrnil, da je to vprašanje za SDS.

"Ne odločamo se danes tukaj o tem, kdo bo vodil naslednjo vlado, mi si samo želimo, da ne pride do politične krize in da se čim prej postavi parlament na tak način, da lahko presojamo o vsebini," je poudaril. Ob tem je izpostavil predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravile stranke tako imenovanega tretjega političnega bloka oziroma stebra – NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca.

Na vprašanje, ali je bilo 48 glasov zanj presenečenje, pa je odgovoril, da se je takega rezultata nadejal, tako da ni presenečenje, da pa ga izredno veseli.

Glede ravnanja Demokratov, ki niso prispevali podpisov pod njegovo kandidaturo za predsednika DZ, je Stevanović dejal, da se s tem niso veliko ukvarjali. "Verjetno zato, ker nimajo predsednika stranke zdaj v tem momentu tukaj, da bi se lahko z njim direktno pogovarjal o tem, ampak ni pa nihče tega negiral," je dejal o ravnanju Demokratov.

Zatrdil je, da današnje glasovanje absolutno ni del politične trgovine za prihodnjo vlado. Podpise pod Stevanovićevo kandidaturo so namreč poleg poslancev stranke Resni.ca prispevali tudi po trije poslanci SDS in poslanske skupine NSi, SLS in Fokus. Na glasovanju pa je Stevanović bržkone prejel tudi glasove Demokratov, v Svobodi, SD in poslanski skupini Levice in Vesne pa so v razpravi napovedali, da Stevanovićeve kandidature za predsednika DZ ne podpirajo.

Na kritike, ki jih je v razpravi v parlamentarni dvorani poslušal pred glasovanjem o njegovi kandidaturi, pa je Stevanović odvrnil, da ima vsak pravico, da izrazi svoje mnenje, "ampak to je bilo v momentu po glasovanju pozabljeno". "Želim biti predsednik vseh poslank in poslancev, tako da to name popolnoma nič ne vpliva," je dejal. Po njegovih besedah je bil to danes samo del tega, kar mora prenašati v svojem političnem življenju, da bi uresničil cilj, ki pa je vrniti moč ljudem.

Novoizvoljeni predsednik DZ Zoran Stevanović je v nagovoru poslancev dejal, da funkcijo prevzema "z jasnim zavedanjem, da dvorana DZ ni prostor, kjer zmagujejo posamezniki ali stranke, je prostor, kjer mora zmagovati Slovenija". Pozval je h gradnji mostov, ne zidov. Prepričan je, da politika prihodnosti ne more biti politika izključevanja.

"Slovenija ni samo ideja, Slovenija so ljudje – ljudje, ki so nam dali mandat, ljudje, ki od nas ne pričakujejo popolnosti, pričakujejo pa poštenost, ne pričakujejo čudežev, pričakujejo pa trud in predvsem pričakujejo, da jih ne pozabimo takoj po tistem, ko se zaprejo volišča," je dejal po izvolitvi na mesto za predsednika DZ, , za kar je dobil podporo 48 poslancev in poslank.

Izpostavil je, da zaupanje volivk in volivcev ni samoumevno. "Je posojilo in kot vsako posojilo ga je treba vračati z delom, z odgovornostjo, z besedo, ki velja. Če želimo vrniti zaupanje v politiko, moramo začeti pri osnovah, pri spoštovanju, pri poslušanju, pri zavedanju, da nihče od nas nima monopola nad resnico," pravi. S tem da bodo naredili več, kot s katerimkoli zakonom.

Politika prihodnosti po njegovih besedah ne more biti politika izključevanja, ne more biti politika etiketiranja, delitev in nenehnega ustvarjanja sovražnikov. To je pot, ki vodi v slepo ulico. Pot, ki jo moramo danes ubrati, je drugačna, je pot povezovanja, pot transparentnosti, pot odgovornosti.

Kot predsednik DZ bo naredil vse, da bo DZ postal prostor dialoga, kjer se sliši argument, išče rešitev, ne pa krivca. "Razlike so bistvo demokracije, razlika pa je med tem, ali se ne strinjamo ali pa se ne spoštujemo."

Tudi funkcija predsednika DZ po njegovih besedah ni zgolj protokolarna, ampak je tudi simbolna. "Je simbol in danes v času, ko živimo v močno razdeljeni družbi, v času globalnih napetosti, vojn, negotovosti, draginje in strahu za prihodnost, ta simbol pomeni nekaj več, pomeni priložnost in hkrati dolžnost, da postanemo most, ne zid," poudarja.

"V takšnem času si majhna država, kot je Slovenija, ne more privoščiti razkošja notranjih razdorov," je izpostavil. Moč poslancev pa je v cilju, da Slovenija ostane varna, stabilna in pravična država, kjer ima vsak človek občutek, da nekaj šteje. "Naša naloga je, da ustvarimo pogoje, v katerih bodo ljudje lahko dostojno živeli," je dejal.

Zaveda se, da mandat ne bo lahek. "Vprašanje pa ni, ali bo težko, vprašanje je, ali bomo znali stopiti korak višje od vsakodnevnih delitev, ali bomo znali, ko bo treba dati državo pred stranko, ljudi pred točke, prihodnost pred trenutni aplavz. To je preizkus, ki nas zdaj čaka in to je odgovornost, ki jo tudi jaz danes brez lažne skromnosti sprejemam. Kot predsednik državnega zbora bom skrbel, da bo delo potekalo po pravilih, da bo spoštovan red, da bo vsak imel možnost povedati svoje, a hkrati bom vedno znova spomnil na nekaj, kar je pomembneje od vsakega poslovnika, da smo tukaj zaradi ljudi," je obljubil.

Želi si, da bi čez čas lahko rekli, da so znali stopiti skupaj, ko je bilo to najbolj potrebno. Če jim to uspe, bo Slovenija država, na katero bo ponosen vsak prebivalec. "Država, kjer ljudje verjamejo, da politika dela zanje, in ne obratno, to je edini naš cilj in to je obljuba, ki jo danes dajem," je sklenil.