'Imeti moramo ničelno toleranco do finančnih 'lumparij', ki uničujejo gospodarstvo'

Statistika slovenske policije dokazuje, da je gospodarski kriminal v Sloveniji velik posel in je v porastu oziroma ne pada, če ga primerjamo z drugimi kriminalnimi dejanji. Na letni ravni nas stane 238 milijonov evrov ali 82 odstotkov vse škode obravnavanih kaznivih dejanj. A to je številka, ki velja zgolj za primere, ki jih je policija že obravnavala, je danes izpostavila Sandra Damijan, predsednica in članica Svetovalnega odbora krovne organizacije ACFE. "Samo v letu 2019 je bilo obravnavanih nekaj čez 5000 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Med njimi prednjačijo kršitve temeljnih pravic delavcev. Če pa se osredotočimo na korupcijo kot kaznivo dejanje, je bilo samo letos obravnavanih 96 primerov, kar je največ v zadnjih 10 letih. Razen leta 2016, ko jih je bilo 143," je povzela statistiko policije.

Damijanova meni, da naš sistem, ki naj bi bedel nad tem problemom – na primer davčna uprava, policija, urad za preprečevanje pranja denarja – ni dobro prilagojen novim trendom finančnih prevar. Stanje sicer se izboljšuje, saj v zadnjih 10 letih beležimo več finančnih preiskav. "Je pa potrebno poudariti, da se pri nas še vedno dogaja klasični gospodarski kriminal. Res je, da obstajajo nove tehnologije, kot sta blockchain ali cyber kriminal, vendar imamo v Sloveniji več primerov klasičnega gospodarskega kriminala. In tudi za te klasične oblike nismo ustrezno usposobljeni. Če pogledamo, koliko denarja uspemo povrniti, ko se ta kriminalna dejanja odkrijejo, smo blizu ničle," je poudarila.

Podobno trdi Yuri Sidorovich, vodilni partner in vodja področja forenzike za jadransko regijo Deloitta, ki ima preko 20 let izkušenj iz preiskovanja finančnega kriminala, svetovanja pri sporih in strokovnih storitvah iz različnih panog in držav ter izvajanja notranjih in zunanjih revizij. Najpogostejše prevare v Sloveniji so podobne mednarodnim. Prednjači korupcija na področju nabav – kar polovica vseh prevar se zgodi na tem področju. Pod to streho sodijo razpisi, javni razpisi, gradbeni, infrastrukturni ali it projekti, je pojasnil Sidorovich: "Prirejeni razpisi so klasična shema, ki v Sloveniji odlično deluje. Kako se denar pretaka po tej shemi? Preko davčnih oaz, preko podjetij v sosednjih državah, preko tehnoloških rešitev kot so kriptovalute."

Korupcija in prevare obstajajo v vseh državah. Razlika med razvitimi in manj razvitimi je v nivoju tolerance do te problematike, je prepričan Sidorovich: "Če Slovenija hoče biti v klubu najbolj razvitih držav in imeti lepše življenje, se moramo naučiti imeti ničelno toleranco do finančnih ’lumparij’, korupcije in vseh drugih pojavov, ki kot rakave celice uničujejo naše gospodarstvo, našo državo."

In kje pravzaprav smo Slovenci? Po percepciji korupcije se uvrščamo na 36. mesto na svetu. Sidorovich meni, da smo do tovrstnih vprašanj 'prijazna' država, ki zgodbe, ki dišijo po resnem finančnem kriminalu, hitro pozabimo. "Moramo narediti korak naprej in reči: tej stvari želimo priti do konca in kaznovati krivca. Boriti se moramo proti prevaram, korupciji," je poudaril. Ob tem je dodal, da bomo to lahko dosegli na dva načina. Prvič, če bomo na glas in javno govorili o tem problemu ter ga ne bomo pometali pod preprogo in drugič, če bomo te oblike kriminala preganjali in poskrbeli za ustrezno kazen. Najmanjšo toleranco do te problematike imajo skandinavske države.

Korupcija sicer negativno vpliva na socialne, zakonodajne, politične in ekonomske vidike družbenega razvoja. Podatek, ki da misliti, je, da je v evropski raziskavi o korupciji večina vprašanih odgovorila, da korupcije, ki so ji bili priča, niso prijavili. Samo v Sloveniji ocenjeni stroški korupcije znašajo 3,5 milijarde evrov, oziroma 8,5 odstotka slovenskega BDP, je izpostavila Petra Grah Lazar iz podjetja Deloitte in navedla konkretne primere, za kaj vse bi lahko namenili ta denar: "3,5 milijarde evrov je približno 16-kratnik proračuna, ki ga namenimo brezposelnim in skoraj enaka vrednost velikosti državnega proračuna, namenjenega za zdravstveno varstvo. Kaj bi pa za ta denar dobil posameznik v Sloveniji? To je dovolj, da bi vsak moški lahko spil skoraj 1.700 steklenic piva na leto, vsaka ženska pa bi dobila 135 šopkov vrtnic letno."

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je pojasnil, da imajo vsako leto več dela, med drugim tudi zato, ker so vedno bolj prisotni tudi na lokalni samoupravi, struktura proračuna pa se nenehno spreminja. Zdi se mu, da so javna sredstva podvržena korupciji in interesom, kako ga na čim lažji način spraviti v zasebne žepe. "Pred morda desetimi leti smo se zelo veliko ukvarjali z gradbenimi karteli, v zadnjih letih pa se ukvarjamo z dobavami v zdravstvu, z bančno luknjo, ki je tesno povezana tudi s prevarami in korupcijo, s finančnim poslovanjem, kriptovalutami … " je opisal stanje.

Navedel je še primere iz zdravstva, kjer se ustanove z donacijami poskušajo dokopati do opreme, medicinskih aparatov, novih zdravil ali izvajanja storitev: "Kasneje se pogodbe brez razpisa podaljšujejo. Vemo, stroški zdravstva oziroma zdravljenja izrazito naraščajo. Ravno zato se poskušajo nove tehnologije, nove elemente in predmete pripeljati skozi donacije, raziskave in sodelovanje zdravnikov." To je posebnost v zdravstvu, pri investicijah pa so specifika infrastrukturni projekti, je strnil Vesel.

Morda za konec še prispodoba korupcije. Yuri Sidorovich jo je primerjal s ščurkom: "Korupcija je kot ščurek – uspeva na zapuščenih in očem skritih, temnih mestih. Ščurek lahko postane tako vsakdanji, da več ne moti, če pa moti, prižgeš luč in se skrije. V temi udobno živi naprej. Ščurek obstaja, a če ga ne vidiš, je težava rešena." Ob tem je opozoril, naj ne ustvarjamo okolja, v katerem uspevajo ščurki in korupcija ter da je nujno znižati nivo tolerance.