Seja ustavne komisije, na kateri naj bi govorili o obeh predlogih, je sklicana za 16. februar.
V proceduri dva predloga
V proceduri sta tako za zdaj dva predloga glede poslanske imunitete, in sicer najnovejši predlog koalicijskih strank ter predlog skupine poslancev LDS in ZLSD s prvopodpisanim Miranom Potrčem (ZLSD), ki predlagajo omejitev imunitete na varovanje poslanca pred kazensko ali odškodninsko odgovornostjo za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali sejah njegovih delovnih teles.
Ta predlog je bil oblikovan na pobudo zunajparlamentarne stranke Francija Keka Aktivna Slovenija (AS), potem ko je državni svet lani brez večjih pomislekov imuniteto najprej podelil državnemu svetniku Branku Kodriču ter nato še Adolfu Zupanu - za dejanja, ki niso imela prav nobene zveze z njunim delom v državnem svetu.
Sedanja ureditev omogoča zlorabo
"Prepričani smo, da je sedanja ureditev najslabša možna, saj ne zagotavlja svobode besede v zadostni meri, zato pa očitno omogoča izogibanje odgovornosti za kazniva dejanja in torej zlorabo za zadovoljevanje osebnih interesov posameznikov, kar je po naši oceni povsem nedopustno in znižuje ugled parlamenta ter političnega sistema v celoti," je zapisano v obrazložitvi najnovejšega predloga koalicijskih poslancev.
Zato predlagajo, da se poslanska imuniteta omeji v res največji možni meri, in sicer tako da se ta institut za poslance državnega zbora in preostale funkcionarje, ki so po ustavi vezani na to določilo (gre za državne svetnike) preprosto ukine. S tem je njihov prejšnji predlog, vložen 11. januarja, postal brezpredmeten.
Izenačenje evropskih in slovenskih institucij
Predlagatelji v obrazložitvijo najnovejšega predloga zatrjujejo, da so "pri omejevanju poslanske imunitete s svojim prvotno vloženim predlogom želeli približati ureditev vprašanja poslanske imunitete ureditvi v Pogodbi o Ustavi za Evropo, in sicer na način, ki bi onemogočal zlorabe tega instituta".
Takšna rešitev bi pomenila, da veljajo ista merila glede ureditve tega vprašanja za evropske institucije ter za institucije države Slovenije, kar bi bilo glede na ureditev, ki izhaja iz evropske ustave, tudi najbolj logično, saj bi vnaprej izključili možnost očitka dvojnih meril".
Kaj je poslanska imuniteta?
Imuniteta predstavlja izjemo od ustavnega načela enakosti vseh državljanov in državljank pred zakonom, upravičena pa je z vidika neodvisnega in neoviranega delovanja zakonodajne veje oblasti. Ustava v 83. členu (poslanska imuniteta) namreč pravi, da poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Drugi odstavek 100. člena ustava pa pravi, da člani državnega sveta uživajo enako imuniteto kakor poslanci.