Predstavniki poslanskih skupin so na dveh delovnih srečanjih prišli do nekaterih skupnih izhodišč glede spremembe ustave na področju poslanske imunitete in ustanovitve pokrajin. Tako bi bila imuniteta možna le glede kazenske in odškodninske odgovornosti za mnenje ali glas, izrečen pri opravljanju poslanske funkcije. Osnova za razpravo o ustanovitvi pokrajin pa bo junija vloženi predlog LDS in SD.
Na delovnem srečanju o imuniteti so se sestali predsednik Državnega zbora France Cukjati, predlagatelja dveh nasprotujočih si predlogov, Branko Grims (SDS) in Miran Potrč (SD), ter predstavniki strokovne skupine. "Imamo izhodišče, s katerim vsi soglašamo in ki ga bo dokončno pripravila strokovna skupina," je povedal Cukjati.
Napovedal je, da bo strokovna skupina v 14 dneh pregledan predlog poslala vsem poslanskim skupinam. "Če bomo dobili 61 poslanskih podpisov za tretji predlog, bosta prva dva umaknjena."
Na vprašanje o možnosti doseganja potrebne dvotretjinske večine je odgovoril: "Vse kaže, da bi šlo, čeprav bo verjetno potekala še razprava o kakšnih amandmajih. Ampak to je vendarle izhodišče, s katerim vsi soglašamo." Tudi Potrč ocenjuje, da so blizu skupnega izhodišča, čeprav dokončnega dogovora še ni. Cukjati je naslednjo sejo ustavne komisije, na kateri bi govorili o imuniteti, napovedal za sredino oktobra.
Napredek glede pokrajin
Na delovnem srečanju o ustanovitvi pokrajin pa so bili prisotni vsi predstavniki poslanskih skupin, razen LDS. Potrč je glede ustanovitve pokrajin dejal, da so prvi koraki in načelna pripravljenost, ki "peljejo v neko pozitivno smer", doseženi, toda "včasih je hudo glede podrobnosti".
France Cukjati je za prihodnji teden napovedal ustanovitev petčlanske strokovne skupine. Do takrat naj bi poslanske skupine poslale amandmaje k osnovnemu besedilu LDS in SD, ki ga ocenjujejo "kot primerno osnovo za nadaljnjo obravnavo", je dodal predsednik parlamenta, ki ocenjuje, da so danes "dobro začrtali pot".
Tako Potrč kot Cukjati sta potrdila, da niso govorili o pristojnostih, številu in financiranju pokrajin, o čemer v večletnih razpravah o regionalizmu ni bilo soglasja. Po predlogu bi ustava določila, kateri zakoni s področja regionalizma bi se sprejemali z dvotretjinsko večino, vlada pa bi že ob razpravi o spremembi ustave pripravila zakonske predloge v obliki tez, je pojasnil Cukjati. Tako bi že ob razpravi o ustavnih spremembah vedeli, "kje smo oziroma kakšne bodo naloge, pooblastila in organiziranost pokrajin".
Odbor: O številu kohezijskih regij naj odloči vlada
Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa je za odločanje v DZ po nujnem postopku pripravil predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki bo med drugim omogočil delitev Slovenije na kohezijske regije. Poslanci so med drugim sprejeli dopolnili, s katerima naj bi DZ vladi omogočil, da s posebno uredbo naknadno določi število kohezijskih in razvojnih regij.
Kot je na seji pojasnil minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, bo DZ vladi, ki je sprva predlagala uvedbo dveh regij, s tako rešitvijo omogočil, da se glede na negotovost izida pogajanj o novi finančni perspektivi EU fleksibilno odloča o regijah na način, ki bo imel za Slovenijo največje koristi. Odločitev o številu kohezijskih regij pa bo morala vlada preveriti tudi na pristojnem parlamentarnem odboru za zadeve EU, je dodal.
V večurni polemični razpravi so nekaterim kasneje sprejetim dopolnilom odbora odločno nasprotovali poslanci opozicijskih LDS, SD in SNS. Poslanci LDS so vztrajali, da bi v zakonu predelili 14 razvojnih in tri kohezijske regije, vendar njihovi predlogi niso dobili podpore.
Odbor je sprejel tudi rešitev, po kateri naj bi določitev razvojnih regij veljala do uveljavitve zakona o pokrajinah, kasneje pa naj bi njihove funkcije prevzele pokrajine. Ta predlog je sprožil nekatere pomisleke in očitke predvsem poslancev iz vrst LDS, da s tem zakon prejudicira ustanavljanje pokrajin, kar pa je minister Žagar odločno zavrnil.
Če bi v Sloveniji že bile ustanovljene pokrajine, tega zakona ne bi potrebovali, je minister poudaril v razpravi, ki je zašla tudi v obtoževanja med poslanci koalicije in opozicije o tem, kdo je odgovoren, da v državi še vedno niso ustanovljene pokrajine. Vlada je predlagala konsistenten zakon, s katerim ne ustanavlja pokrajin in ničesar ne prejudicira, je zatrdil. Sicer pa bo morala vlada, če bo šlo pri določanju kohezijskih regij za uveljavljanje izjem, odločitve v Bruslju še izpogajati, je spomnil.
