V jutranjih urah so po številnih slovenskih mestih odzvanjale tradicionalne prvomajske budnice. A pestro dogajanje ob mednarodnem prazniku dela s tem ni zaključeno. Danes in jutri se bodo namreč po različnih krajih v Sloveniji nadaljevale prvomajske prireditve. Ekipi Sveta in 24UR sta bili že navsezgodaj na terenu, kjer sta spremljali pihalne orkestre po državi. Tudi o tem danes v oddajah Svet in 24UR.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) po Sloveniji pripravlja številne prireditve, potekale pa bodo pod skupnim sloganom: S teboj! Zate! #tvojsindikat. Največja sindikalna centrala želi ponovno opozoriti na prisotnost sindikatov in sindikalnih prizadevanj, ne zgolj v življenju delavk in delavcev, temveč širše družbe.
V ZSSS so letošnje leto označili za turbulentno leto in leto številnih sprememb, predlogov in reform na eni strani, na drugi strani pa leto razpada javnega zdravstvenega sistema, leto inflacije in nemira. Sindikati so, kot so navedli, tisti del družbe, ki zagotavlja varnost, stabilnost, servis, pomoč, hkrati pa tudi organizacija, ki se zavzema za družbo prihodnosti, kot si jo želijo vsi državljani – varno, socialno, solidarno, pravično in povezano.
Po oceni sindikatov prvi maj ne sme biti zgolj spomin, temveč je tudi vsakoletni opomin na že izborjene pravice v trdem boju s kapitalom.
Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že prej.
Golob: Blaginja je sad prizadevanj vseh nas
Blaginja, ki nam jo prinaša gospodarska rast, je sad prizadevanj vseh nas. Zato je prav, da se izboljšuje položaj vsakega posameznika, ki tako ali drugače sodeluje v verigi delovnih procesov, je v poslanici ob 1. maju zapisal premier Robert Golob.
"Živimo v času velikih sprememb, novih tehnologij in hitrega razvoja, pa vendar smo ljudje tisti, ki s svojim delom ustvarjamo pogoje za napredek in blaginjo družbe. Pri čemer imajo pravice delavcev v našem delu sveta že desetletja posebno družbeno težo. Ne gre, da bi se hvalili, a v primerjavi z nekaterimi drugimi državami smo dosegli veliko. Seveda ne dovolj. Proces obrzdanja trga dela ni nikoli zares končan, enako velja za iskanje pravičnega ključa za enakopravno razdelitev presežkov," navaja predsednik vlade.
Delo mora po njegovih besedah omogočati dostojno življenje, "zato smo v tem, razmeroma kratkem času že poskrbeli za visok dvig minimalne plače in dvakratno uskladitev pokojnin". Kot poudarja, je med osrednjimi cilji snovanje sodobnega in spodbudnega delovnega okolja, ki bo podpiralo gospodarske dosežke na eni, enako dosledno pa tudi spoštovanje delavskih pravic na drugi strani.
"Seveda ne smemo pozabiti na najšibkejše. V tej vladi zato stremimo k ohranjanju družbe solidarnosti ter države, ki organizacijsko in gmotno omogoča delovanje zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, javne infrastrukture. Torej sistemov, ki predstavljajo hrbtenico življenja in dela v naši državi," pravi premier.
Pravo sredstvo za dosego vsega tega je po njegovih navedbah eno samo: dogovor socialnih partnerjev. "Ta dialog smo v vladi v zadnjem letu uspešno vzpostavili. Z njim želimo poiskati najboljše možne rešitve."
Slovenija se ponaša z visoko usposobljeno delovno silo. Nahajamo se na ključni geostrateški lokaciji in imamo razvito sodobno infrastrukturo, je še dodal. "Zato menimo, da je primarna naloga vlade vlaganje v delovna mesta prihodnosti. Da dozorimo v družbo znanja, v katero že zlagoma stopamo s pomočjo digitalne preobrazbe in zelenega prehoda."
Pirc Musarjeva: Ne smemo pozabiti na ljudi, brez katerih napredka ne bi bilo
Delavke in delavci ter njihovo delo so vrednote, ki jih moramo čuvati vse dni v letu, je v poslanici ob 1. maju zapisala predsednica Nataša Pirc Musar. "Delo je vrednota, spoštljiv odnos do ljudi, ki ga opravljajo, pa nenadomestljiva vrlina, za katero se moramo zavzemati," je dodala.
Ob tem je predsednica opozorila, da moramo več pozornosti posvetiti delavkam in delavcem ter razmeram na delovnem mestu, kjer je izpostavila urejeno in neizkoriščevalsko delovno razmerje, spoštljive odnose, varno delovno okolje in pozitivno vzdušje.
Ob vsem tehnološkem napredku, ki ga doživljamo v družbi hiperkapitalizma, po njenih besedah nikoli ne smemo pozabiti na ljudi, brez katerih tega napredka ne bi mogli doseči. "Genialne zamisli vizionarjev bi ostale le zapis na papirju, če ne bi bilo posameznikov in posameznic, ki bi jih znali razumeti, jih udejanjiti, nadgraditi," je poudarila.
Nesprejemljivo se ji zdi, da ljudje garajo, ob koncu dneva pa si komaj privoščijo topel obrok. "Nesprejemljivo je, da ljudje garajo štiri desetletja in več, v jeseni življenja pa životarijo ob robu družbe, ki jih vidi kot breme," je opozorila.
"Delo je vrednota, spoštljiv odnos do ljudi, ki ga opravljajo, pa nenadomestljiva vrlina, za katero se moramo zavzemati. Žal ji še vedno posvečamo premalo pozornosti," je zapisala Pirc Musarjeva, ki je ob tem izpostavila, da lahko k izboljšanju znatno pripomoremo z voditeljstvom, ki družbi iskreno želi prinesti napredek v civilizacijskem smislu. "V slovenskem gospodarstvu je veliko menedžerk in menedžerjev, ki se tega zavedajo in postavljajo delavke in delavce na mesto, ki si ga zaslužijo. Tem sem še posebej hvaležna," je dodala.
Praznik dela moramo po njenih besedah praznovati z zavedanjem in odgovornostjo, da moramo naposled urediti področje dela tako, da bo ljudem omogočalo dostojno, človeka vredno življenje – tako v času delovne aktivnosti kot tudi po upokojitvi. "In da med delavkami in delavci ne bo razlik, izhajajočih iz spolne ali katere koli druge diskriminacije, ki bi v 21. stoletju morale biti že zdavnaj odpravljene," je poudarila.
Pozdravila je tudi napovedane spremembe, ki jih skupaj z vlado načrtuje ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Pričakujem, da bodo področje delavskih pravic in pogojev dela izboljšale," je sklenila poslanico.
Klakočar Zupančičeva izpostavila pomen boja za delavske pravice in dostojno delo
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob prvem maju poudarila pomen boja za delavske pravice in za dostojno delo. Ljudi je pozvala, naj ostanejo aktivni in se zavzemajo za svoje in za pravice drugih ljudi, pozvala je tudi k povezovanju v boju za boljšo prihodnost in preseganju razlik v družbi.
Prvi maj je praznik, ob katerem se veselimo prebujajoče se narave, pa tudi mednarodni praznik dela, ko se spomnimo boja za delavske pravice in dostojno delo. Ti boji so še danes zelo aktualni, je v poslanici zapisala Klakočar Zupančičeva. "Tako kot v preteklosti ni bila nobena delavska pravica podarjena in večna, tako se je treba tudi danes za vsako od njih boriti. Bili so časi, ko so se morali predvsem proizvodni delavci boriti za svoje pravice, danes pa se morajo za svoje pravice boriti vsi delovni ljudje," je izpostavila.
Zato, je dodala, moramo biti še posebej pozorni na razmere na trgu dela, ki jih pogosto zaznamujejo negotovost, neenakost in tudi izkoriščanje. Odgovornost politike je, da ustvarja pogoje, v katerih ne bo prihajalo do takšnih razmer, in pogoje za odpiranje novih delovnih mest, je izpostavila. Odgovornost vseh v slovenski družbi pa, da krepimo razumevanje za takšne ukrepe, ki nam bodo na daljši rok omogočili več dela, zaposlenosti in socialne ter ekonomske stabilnosti, je dodala.
Slovenci smo skozi stoletja dokazali, da smo zelo delaven in klen narod, zato predsednica DZ verjame v moč, modrost in zrelost slovenskega naroda. Verjame pa tudi, da bomo skupaj lahko premagovali ovire in gradili boljšo družbo, v kateri se bodo spoštovale temeljne človekove in delavske pravice.
"Ob tem prazniku vas zato spodbujam, da ostanete aktivni in se zavzemate za svoje pravice, kakor tudi za pravice drugih. Ne smemo namreč dopustiti, da nas delijo razlike, ampak se moramo povezovati v boju za boljšo prihodnost," je še izpostavila.
KOMENTARJI (646)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.