"V njih je ogromno nakopičene jeze, sovraštva, ki temelji na mizoginiji in popolni objektivizaciji žensk," pojasnjuje Ana Pavlič z Inštituta za preučevanje enakosti spolov. V nekaterih ekstremnih primerih pa to lahko eskalira v grozovita, nasilna dejanja.
Radikalizacija prezrtih
Splet je razočaranim in prezrtim dal možnost združevanja, kjer se, nemalokrat, tudi radikalizirajo. Kar je pri incelih drugače, pravi dr. Mojca Mihelj Plesničar z Inštituta za kriminologijo, "da ni neke koherentne miselne ideologije v ozadju, v smislu religije ali političnega prepričanja, ampak imamo neko novo ideologijo, ki v ospredje postavlja dimenzijo konflikta med obema spoloma".
Inceli so prepričani, da za stanje, v katerem so se znašli, niso krivi sami, temveč družba, v kateri uspešni in priljubljeni vedno dobijo tisto, kar si želijo.
Javni diskurz je izjemno pomemben dejavnik, ki vpliva na razvoj družbene klime. Ni nepomembno, kaj rečejo vplivneži, uspešni glasbeniki, športniki, politiki. "Šale, ki so bile neprimerne, so naenkrat primerne. To je popolnoma nesprejemljivo", nadaljuje Mihelj Plesničar.
Lažna podoba kot generator visokih standardov
Vse mlajše generacije so vedno imele uspešne in priljubljene ter tiste, ki jih je družba le stežka sprejela medse. Kar je danes drugače, je, pravi klinični psiholog dr. Tristan Rigler, da je danes oseba postala kapitalistični produkt – na sebi lahko spremenimo skoraj vse. Ljudje se, zaradi digitalnih filtrov, predstavljajo v lažni luči. Ta spremenjen koncept je, kot pravi "sprožil kontraodziv – marginalna skupina je ostala razočarana in popolnoma izločena iz tekme".
Zasloni so izkrivili realnost, postavili posameznikom visoke standarde, opozarja antropolog, dr. Dan Podjed: "Začneš verjeti, da so drugi boljši, uspešnejši od tebe in da je tvoje življenje klavrno in bedno v primerjavi z drugimi."
Je kultura incela prisotna tudi v Sloveniji? Kako na priljubljenost v družbi, zavračanje in enakost med spoloma gledajo dijaki in učenci?
