Nekaj deset nasprotnikov parade je že pred začetkom dogodka v soboto prišlo na Trg svobode in v znak protesta razprostrlo slovensko zastavo, so organizatorji iz Mladinskega kulturnega centra Maribor zapisali v sporočilu za javnost.
Med kulturno-umetniškim programom sta se nato po njihovih informacijah nedaleč od Trga svobode zgodila vsaj dva incidenta, v katerih sta bila tarča napada udeleženca parade, ki sta dogodka prijavila Policiji. Prav tako so seznanjeni z vsaj enim napadom, ki se je zgodil po zaključku uradnega dela parade, ko so se udeleženci že razkropili po mestu. Vsaj ena oseba je morala poiskati pomoč na urgenci.
Pretepli znanega aktivista
Neznanci so pretepli znanega mariborskega aktivista LGBTQIA+, ki je na družbenih omrežjih objavil fotografijo sebe v rešilnem avtomobilu s pripisom: "After party je na urgenci ... batine ... en naj me še vpraša, zakaj parada ..."
Pozneje je objavil še fotografijo zapestnic s parade ponosa, med katerimi je ena iz UKC Maribor. "Dva tedna protibolečinskih tablet in pol paradiramo dalje ... Jutri pa malo več, ker zdaj sem malo hin ..." je še dodal.
S Policijske uprave Maribor so nam sporočili, da na samem prireditvenem prostoru niso obravnavali kršitev, so pa na podlagi prijave v mobilni policijski pisarni, ki so jo imeli v bližini, obravnavali dve kršitvi javnega reda in miru, ki sta bili v bližnjem gostinskem lokalu. Policisti v tej zvezi zbirajo obvestila, po vseh ugotovitvah pa bodo izvedli ustrezen ukrep.
So pa po koncu shoda, okoli 17.55 ure, prejeli obvestilo o dveh primerih, ko je skupina mlajših moških v centru mesta "v enem primeru fizično napadla moškega, v drugem pa so moškega zmerjali in vanj metali jajca". Kršitelji so takoj po dejanju pobegnili s kraja. Policisti v tej zvezi še zbirajo obvestila in izvajajo ukrepe v cilju izsleditve kršiteljev, nato bo glede na vse ugotovljene okoliščine izveden ustrezen ukrep.
"Glede fizičnega napada na moškega, ki je v UKC Maribor iskal zdravniško pomoč in je po do sedaj prejetih informacijah utrpel lahke telesne poškodbe, zbiramo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja nasilništva, za katerega je zagrožena kazen zapora do treh let," so sporočili s PU Maribor. Tudi glede drugega primera zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Zanj je zagrožena kazen zapora do dveh let.
Policisti so ob tem v času izvajanja aktivnosti varovanja javnega shoda v skladu s 40. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije ugotavljali tudi identiteto sedmih oseb. Ocenjujejo sicer, da se je shoda udeležilo približno 200 ljudi.
Obsodbe iz političnih vrst, Golob: Nasilje je nesprejemljivo in ga je treba sankcionirati
Napad na udeležence Parade ponosa v Mariboru je predsednik vlade Robert Golob obsodil. "Ne samo, da je nasilje povsem nesprejemljivo in ga je treba sankcionirati, neprimerne so tudi reakcije nasprotnikov parade, ki udeležencem preprečujejo mirno zbiranje in izražanje mnenj," je poudaril.
Podobno tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec: "Včeraj zvečer nas je pretresla vest, da je bil na Paradi ponosa v Mariboru pretepen aktivist LGBTIQ+ skupnosti, ki je moral pomoč poiskati celo na urgenci. Napad ostro obsojamo, aktivistu pa želimo čimprejšnje okrevanje." Ob tem je zagotovil, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da takšne incidente preprečijo in da ustvarimo družbo medsebojnega spoštovanja in solidarnosti.
Na nasilje pa se je že dopoldan odzvala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. "Fizični napad na Paradi ponosa je nesprejemljiv in vsega obsojanja vreden. Prav tako sovražni govor desne politike, ki s tem legitimira takšna dejanja, namesto da bi jih obsodila. Za boljši svet je treba graditi družbo solidarnosti in strpnosti, ne nasilja in razdvajanja," je zapisala.
Predsednica države Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da je njeno sporočilo jasno: "Vsak človek, ne glede na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz, je vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave." Podobno je poudarila tudi na junijski paradi ponosa v Ljubljani, ko je opozorila na številne nepravilnosti, ki so jih deležne LGBTIQA+ osebe tudi v vsakdanjem življenju.
"Incident na mariborski Paradi ponosa ostro obsojam in pozivam pristojne institucije, da strokovno obravnavajo vsako prijavo nasilja in nestrpnosti, z ustrezno podporo žrtvam. Vedno in povsod se moramo postaviti po robu homofobiji, transfobiji, interfobiji in vsem oblikam nestrpnosti ter vsakršnega nasilja," je poudarila v tokratnem odzivu na nasilje.
Zunanja ministrica Tanja Fajon podobno, da ostro obsoja napad na paradi ponosa. "Gre za strahopetno dejanje manjšine, saj je večina že večkrat dokazala, da želimo vse posameznike enakovredno vključiti v delovanje skupnosti. Samo skrajna manjšina nasprotuje raznolikosti in vključenosti naše družbe," je dejala.
'Pomembno je, da se zoper sovraštvo in diskriminacijo odzovemo takoj, skupaj in povezano'
"To je dan, na katerega slavimo različnost, skupnost, sprejemanje in zahtevamo enake pravice ter odsotnost indoktrinacije. A po zaključeni paradi se je ponovno zgodilo nasilje," so se odzvali tudi v Inštitutu 8. marec. "Trenutek, ko je po Paradi ponosa napaden aktivist, je trenutek, ko je nujno, da se kot družba kolektivno odzovemo in upremo tovrstnemu delovanju," so zapisali.
Dodali so, da je ob tem nujen tudi odziv predsednika vlade, strank, ministrstev, nujna pa da je tudi aktivna preiskava dejanja ter vključevanje vseh institucij. "To bo tudi pokazatelj, kako se ta vlada dejansko spopada s sovražnim govorom in sovražnimi dejanji. Takšno nasilje močno obsojamo in se postavljamo za solidarnost z žrtvijo in celotno skupnostjo," so dejali ter poudarili, da je to še en dokaz več, da so ravno takšne parada v naši družbi še vedno nujne.
Tudi v Mladinskem kulturnem centru Maribor so nasilje ostro obsodili. "Pomembno je, da se zoper sovraštvo in diskriminacijo odzovemo takoj, skupaj in povezano. Hkrati pa takšni dogodki, kot tudi sovražni govor na družbenih omrežjih, ki ga je pred parado (še) več, potrjujejo eno od ključnih sporočil letošnje mariborske Parade ponosa: da so parade, s katerimi opozarjamo na neenakosti v družbi in na nesprejemanje drugačnosti, še vedno potrebne in da je spremembe iz zakonov treba prenesti v družbo. Zakoni so pomembni, pomembni pa so tudi socialni premiki. Šele z združevanjem teorije in prakse bomo na pravi poti," so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so ocenili, je sicer na področju pravic skupnosti LGBTQIA+ v Sloveniji prišlo do napredka, pri čemer so izpostavili uzakonitev istospolnih zakonskih zvez in skupnega posvajanja otrok ter odpravo prepovedi darovanja krvi za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. A določene pravice ostajajo nedosegljive, ena od poti do njih pa so spremembe zakonov, so dodali.
'Ena najbolj pomembnih človekovih pravic je, da lahko (po)vemo, kdo smo'
V okviru kulturno-umetniškega programa je v soboto na oder stopilo več govorcev. "Ena najbolj pomembnih človekovih pravic je ta, da lahko (po)vemo, kdo smo. Povsod. Brez strahu, brez (samo)cenzure, brez ocenjevanja ravni ogroženosti. In brez občutka, da zgolj živeti našo resnico drugim predstavlja grožnjo. Pravica do svobode izražanja in svobode biti je od nekdaj v ospredju LGBTIQ+ političnih zahtev in bojev. Je osrednja nota vseh parad ponosa," je v govoru izpostavil Linn Julian Koletnik iz Amnesty International Slovenije in ponovno pozval k podpisu peticije za pravico trans oseb do samoopredelitve.
"Zdaj moramo vlado in institucije držati za besedo, glasno opozarjati na kakršno koli diskriminacijo in skupaj poskrbeti, da nobeno nasilje ne bo spregledano – doseči moramo, da se vsi zavedamo, kako je biti LGBTIQ+ oseba v Sloveniji," je dejala Katja Štefanec iz društva Parada ponosa.
"Dokler se bomo v Mladinskem kulturnem centru Maribor srečevali s posamezniki, ki svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete ne morejo svobodno živeti v domačem, šolskem ali delovnem okolju, dokler se bodo po mestu pojavljali napisi in nalepke ANTI LGBT, dokler bomo Parado ponosa lahko organizirali samo ob spremstvu Policije, obstajajo razlogi za organizacijo Parade ponosa v Mariboru," pa je povedala direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček.
Podporo paradi so bodisi s pismom bodisi z vnaprej posnetim nagovorom izrazili tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, evropski poslanec Matjaž Nemec ter pobudnica prve parade ponosa v Ljubljani Tatjana Greif.
Do nasilja na paradi ponosa je sicer prišlo tudi julija v Ljubljani.
