Slovenski HDI od leta 1992 narašča, pri tem pa se najpočasneje izboljšuje indeks pričakovane dolžine življenja, po katerem je Slovenija še vedno na 34. mestu med 174 državami. Najhitreje se izboljšuje indeks izobrazbe, kjer je Slovenija leta 1997 dosegla že 20. mesto. Indeks izobrazbe je edina pozitivna plat brezposelnosti, saj se mladi raje odločajo za šolanje, kot da bi bili brez zaposlitve. Po spolu prilagojenem indeksu človekovega razvoja (GDI) je Slovenija med 174 državami na 26. mestu, po merilu razporejenosti moči pa spolu (GEM) pa na 42. mestu.
Avtor:
Stopnja revščine v Sloveniji, ki je leta 1996 znašala 14,1 odstotka, se povečuje, s tranzicijo pa se je povečala tudi dohodkovna neenakost. Slovenija se po indeksu človekovega razvoja (HDI) uvršča na 28. mesto med 174 svetovnimi državami. Omenjeni indeks je poleg indeksa o bruto domačem proizvodu (BDP) eden najpomembnejših indeksov, s katerimi strokovnjeki merijo razvitost države. Kot navaja Poročilo o človeških virih za leto 1999, ki ga je pripravil <a href=http://www.sigov.si/zmar/ target=_new>Urad za makroekonomske analize in razvoj</a>, se je vrednotni sistem v Sloveniji od leta 1992 precej spremenil - Slovenci npr. niso več tako sovražno usmerjeni do tujcev, ampak predvsem do drugačnih. Poročilo, ki obravnava tudi regionalni razvoj, ugotavlja, da slovenske regije kličejo po prenovi politike regionalnega razvoja. Razkorak med najslabše razvito pomursko regijo in najbolj razvito osrednjeslovensko regijo se je namreč še poglobil.
Avtor:
