Slovenija

Na eni strani propaganda šol, na drugi priložnost za informacije iz prve roke

Ljubljana, 14. 02. 2020 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Nina Šašek
Komentarji
22

Šole, fakultete in akademije odpirajo svoja vrata bodočim dijakom in študentom. Informativni dnevi so priložnost, da se spoznate s šolo, njenim programom, zastavite vprašanja, ki jih imate, in o šoli povprašate še dijake oziroma študente. Preverite še, kateri poklici izginjajo, za katere je največ povpraševanja, pa tudi, kdo od vas bo imel na poti do službe več prednosti od konkurence.

Na srednjih in višjih šolah ter fakultetah danes in jutri potekajo informativni dnevi, na katerih lahko dobite čim več koristnih informacij za lažjo odločitev o izbiri izobraževanja.

Po navedbah pristojnega ministrstva osnovno šolo letos zaključuje 18.053 učencev, kar je 369 več kot lani, kandidirali pa bodo lahko na skupno 23.782 vpisnih mest na srednjih šolah, lani 23.756. Za študente višjih šol je v naslednjem študijskem letu na voljo 11.664 mest, za študente univerzitetnega izobraževanja pa 18.636 mest.

Za bruce je letos na voljo 18.636 mest, za dijake 23.782.
Za bruce je letos na voljo 18.636 mest, za dijake 23.782. FOTO: Shutterstock

Čeprav mnogi dijaki ta dan jemljejo bolj kot priložnost za pouka prost dan, pa je obisk katere od srednjih šol na informativni dan lahko dobra orientacija in odgovor na vprašanje, ali je ta šola sploh primerna zanj?

Na informativnih dneh boste namreč dobili vse informacije, ki so povezane s vpisnimi pogoji, možnostmi in pogoji študija, s poklici oziroma z delom, ki jih čaka po šolanju, z možnostmi zaposlovanja in nadaljevanja izobraževanja ter z drugimi koristnimi informacijami, pomembnimi za odločanje o šolanju.

Dijaki si praviloma na informativnem dnevu ogledate šolo, predstavijo vam vse programe, ki jih ponujajo, možnosti prehrane v šoli, dodatnih dejavnosti. Ponavadi vam profesorji in dijaki predstavijo tudi posamezne predmete, pogosto s kakšnim zabavnim programom, da vas čim bolje pritegnejo. Ravnateljice ali ravnatelji ponavadi predstavijo vse prednosti šole in zamolčijo slabosti, zato je prvo in najpomembnejše pravilo informativnih dni, da čim več sprašujete. Če o čem dvomite, potem to razčistite na ta dan in vedite, da je marsikaj povedanega treba vzeti z rezervo – kot pri oglasih. Še največ res koristnih informacij boste dobili pri dijakih višjih letnikov.

Kako izbrati študij?

Karierni centri ljubljanske univerze svetujejo, da se najprej samoocenite, kar lahko naredite tako, da odgovorite na naslednja vprašanja:

1. Kaj radi počnete v prostem času? Kaj vas v življenju zanima?

2. Po katerih lastnostih vas poznajo bližnji?

3. V čem ste dobri ali boljši od vrstnikov?

4. Kaj ste v življenju že dosegli?

5. Pri katerih predmetih dosegate dobre ocene brez posebnega truda?

6. Kaj ste se naučili pri vaših aktivnostih in hobijih? Kaj znate?

7. V čem ste spretni?

8. Kaj vas najbolj motivira?

9. Katere so vaše vrednote oziroma kaj vam je v življenju zares pomembno?

10. Kaj si v življenju želite početi oziroma kaj želite postati?

11. Kateri so vaši življenjski cilji?

12. Kdo vam je vzor?

13. Kateri poklic vam je najbolj zanimiv?

14. Kakšno delo bi radi opravljali?

Nato ocenite študijske programe:

1. Preglejte spletne strani posameznih šol in fakultet, njihove programe in aktivnosti.

2. Če se niste udeležili sejma Informativa, pa poklicnih tržnic na vaši šoli, nujno obiščite vsaj eno ali dve šoli na tokratnih informativnih dneh. Če ne drugače, boste dobili vsaj okviren občutek, kakšna je dejansko srednja šola oziroma fakulteta. Pa še z dijaki in študenti boste imeli stik.

3. Zelo uporabne informacije pa dobite tudi od znancev, dijakov ter študentov, ki obiskujejo izbran študij oziroma šolo. Malo se pozanimajte v vaši okolici, med prijatelji, sorodniki. To je tista prava informacija – iz prve roke in verjetno tudi najbolj realna.

Večini pa je na voljo tudi pomoč kariernega svetovalca oziroma svetovalnega delavca na šoli. Izkoristite jo, saj vas na šoli, ki jo zaključujete, že poznajo, so seznanjeni z vašimi dosežki, primanjkljaji in na osnovi pogovora z vami, vašimi starši ter razrednikom vam lahko svetujejo o bodočem študiju.

Izbrati študij ni preprosto, treba si je vzeti čas, pridobiti čim več informacij in dobro pretehtati, kakšen poklic si želite opravljati v prihodnosti.
Izbrati študij ni preprosto, treba si je vzeti čas, pridobiti čim več informacij in dobro pretehtati, kakšen poklic si želite opravljati v prihodnosti. FOTO: Shutterstock

Dodatne informacije, ki so vam lahko v pomoč

Veliko koristnih informacij lahko dobite tudi na spletnem mestu www.mojaizbira.si, kjer najdete najpomembnejše informacije o poklicih in izobraževanju. Spletna stran je namenjena učencem, dijakom, staršem, odraslim in svetovalcem. Podatki so predstavljeni na enostaven in pregleden način, na voljo pa je tudi preko 350 video predstavitev poklicev. Na spletni strani pa najdete tudi elektronski vprašalnik o poklicni poti.

Številne koristne informacije lahko dobite v člankih kolegov iz uredništva Cekin, kjer so se podrobneje lotili načrtovanja kariere. Na naslednji povezavi boste izvedeli vse, kar morate vedeti o poklicih – kateri poklici izginjajo, kateri so novi. V članku z naslovom Za katere poklice je ta hip največ povpraševanja?, boste dobili odgovor na zelo aktualno vprašanje, na katero šolo se vpisati, da bo vaš otrok po končanem šolanju lažje dobil službo? Če pa vas zanima študij v tujini, pa več informacij dobite v članku na tej povezavi

Prihodnost bo zahtevala večjo karierno prilagodljivost, kar pomeni, da bodo imeli prednost tisti, ki so bolj vsestranski in bolj prilagodljivi.
Prihodnost bo zahtevala večjo karierno prilagodljivost, kar pomeni, da bodo imeli prednost tisti, ki so bolj vsestranski in bolj prilagodljivi. FOTO: Shutterstock

Dijaki napačno izbirajo šolo in ne poklica

V pomoč bodočim študentom je ŠOU v Ljubljani že tradicionalno pripravil informativno brošuro, s katero bodo lahko bodoči študentje hitreje našli lokacije fakultet in ujeli pravi avtobus do njih. Brošura je že sedaj dostopna preko spleta, do nje pa pridete s klikom na to besedilo.

Dejstvo je, da razmere na trgu delovne sile, brezposelnost, informacije o novih delovnih mestih in novih izobraževalnih možnostih lahko zmedejo predvsem srednješolce, ki se morajo dosti na hitro odločiti za nadaljnji korak, ki bo praviloma določil njihov poklic. Velika napaka je, ko dijaki četrtih letnikov izbirajo šolo in ne poklica oziroma službe.

Kaj torej svetujejo poznavalci? Bodoči bruci bi morali izbirati poklic oziroma delo, kar pomeni, da bi morali vedeti, kaj si želijo v prihodnosti oziroma kakšen poklic opravljati. Šele na osnovi tega, naj bi se odločali, katero šolo izbrati. Hkrati pa opozarjajo, da danes mladi niso sposobni poklicnega odločanja, zato pri tem potrebujejo pomoč v obliki svetovanj, različnih razpoložljivih informacij o študiju in poklicu, pri čemer pa smo jim v veliko pomoč lahko tudi starši.

Hkrati pa se je treba zavedati, da ni več tega, da se vpišeš v šolo, jo zaključiš in pridobiš poklic, ki ga nato opravljaš do konca svojega življenja. Vedno manj nas je takšnih, ki smo 20, 30 ali 40 let v isti službi. Vedno pomembnejše je vseživljenjsko izobraževanje in prilagajanje na potrebe trga dela, prednost pa bodo imeli tisti, ki so sposobni večje karierne prilagodljivosti.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (22)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Tomy Bananas
14. 02. 2020 20.32
+2
Spet mi bojo pošiljali prošnje 40 letni študentje ,ki nimajo enega dneva delovne dobe.
Bassettt
14. 02. 2020 12.08
+4
Odločite se za tiste, ki so tam za vas, ne vi za njih. To lahko preverite že zdaj z vprašanji
AxisDeus
14. 02. 2020 11.30
+16
Nekatere razsvetljene mamice bi pa ukinile še ocenjevanje, da bi še več sončkov šlo na gimnazije (razporek je velik že recimo med Mostami in Poljanami, kaj šele med Vičem in Mostami ali Škofijsko in Mostami, za v razmislek!). Učitelji se danes bojijo dati trojko, ker bodo že dobili očitke, da imajo nekoga na piki, bodo potisnili odločbo pod nos, pa konec. Sem zelo za inkluzijo, pa se je izrodila. Po mnenju novodobnih staršev je sedaj naloga učiteljev, da iščejo področje, kjer je otrok nadarjen (ker doma za to nimajo časa), vse ostalo pa je tam tako, za dodatek, če bo ostalo še kaj časa in volje ... v resnici pa preslikavajo svoje neuresničene ambicije na podmladek, ki je dober samo do takrat, ko se ukloni njihovim pričakovanjem. Otrok, dragi starši, je loterija. Peku se lahko rodi intelektualec, intelektualcu pa pek. Dejstvo, ki ga verjamem, ni lahko sprejeti, ga je pa treba. Še vedno je bolje biti odličen pek, kot zanič intelektualec (res pa, da to ne odseva pri plači, ampak to je zgodba zase).
simbol
14. 02. 2020 11.25
-1
Programiranje, to je to. Ne zmenite se za vprašalnike, samoocenjevanje, psihoevaluacije in bogasvega kaj še. Brez veze. Če hočete biti z najmanj skrbi v življenju, se naučite programirati. Karkoli v zvezi z računalništvom, podatki, umetna inteligenca itd itd. Morda tudi kakšna tehnika (elektro, strojna, kemija), ampak zato boste pa verjetno morali v tujino. Skratka, programiranje vas bo rešilo, brez heca!
7Scythe7
14. 02. 2020 12.14
+4
Daj ne nabijaj, če nisi za človek programiranje ne boš niti čez prvi letnik prišel. Kaj šele da bi to potem delal vsak dan.
simbol
14. 02. 2020 13.22
+5
Bodi potem človek za programiranje? Lahko se naučiš bit človek za programiranje. Noben se ne rodi "za nekaj", ampak to postaneš skozi vzgojo in izobraževanje. To je tisto, k bi dans vsi radi vse probal, nobenmu nč ni všeč, ne vejo kaj bi v življenju delal. Loti se neki perspektivnega pa tih bod.
emilzapata
14. 02. 2020 10.00
+37
veliko srednjih šol in fakultet bi bilo potrebno enostavno ukiniti, ker prozvajajo kader nezanimiv za trg dela, oziroma neuporabno znanje, mogoče zastarelo, zaradi premajhne strokovnosti profesorjev. Po drugi strani pa marskateri mlad človek ne bi dobil niti takšne izobrazbe, ker je pač ta ustanova blizu njegovega kraja bivanja, in se edino na ta način lahko privošči neko vsaj formalno izobrazbo.
krnekilojz
14. 02. 2020 11.13
+17
FDV in ekonomijo ukiniti, ker proizvajajo ovce brez lastnega razmišljanja in še vsaj 100x preveč ovčk proizvedejo!
proofreader
14. 02. 2020 09.21
+48
FDV še niso zaprli? Delajo škodo, ker producirajo nezaposljive.
SDS_je_poden
14. 02. 2020 10.22
-13
proofreader: Kako misliš nezaposljive? Poglej koliko jih je v SDS pa po raznih državnih firmah....
assassin911
14. 02. 2020 11.23
+9
kje si ravno sds našel? daj naredi analizo in napisi za vse stranke kolk % imajo fdv kadra! Verjetno pretežko zate.
NPC24ur
14. 02. 2020 09.10
+47
Vpisite se na FDV, FF in boste dosegli mentalni nivo odstranjevanja WC-jev. Povrh tega boste spostali strokovnjak za ekonomijo z marksisticnim pogledom. Kar ppmeni, da boste doktorirali iz nicesar, vase znanje bo pa primerljivo 3 letni poklicni soli. Ne vpisujte se na te bedarije.
7Scythe7
14. 02. 2020 12.17
+4
Poznam jezikoslovko s FFja, tolmačka in prevajalka. Plače 2000+ neto . Če veš zakaj greš na faks, lahko uspeš z večino naših šol
anjerd
14. 02. 2020 07.58
+74
Sole delajo propagando, da ucitelji obdrzijo svoje sluzbe, kam se boste zaposlili, pa jih ne briga.
Rok Kloboves
14. 02. 2020 08.05
+44
NIKOLAJ GREGORIC
14. 02. 2020 08.50
+21
Simoni?
14. 02. 2020 07.40
+62
Rodnost Slovenk pada, že četrto leto leto pa v osnovno šolo vpšejo 3. 500 učencev več.kosovarepubljikpress.
SDS_je_poden
14. 02. 2020 10.23
-4
Presojevalec: Ne skrbi, ko pride Ivaniqi na ablast, bodo Slovenke rojevale kot po tekočem traku... pa to...
Tomy Bananas
14. 02. 2020 20.34
Slovenke so manj spolno aktivne ker jim je kariera na prvem mestu. In pa seveda mladi očetje 40 + .
TheEarthIsFlat
14. 02. 2020 07.20
-6
Evo vam babilonci, informacijo iz prve roke, Zemlja je ravna in pokrita s kupolo, vi pa še naprej računajte kvadraturo kroga,
exdetektiv
14. 02. 2020 07.37
+10
Milencura
14. 02. 2020 07.20
+56
Kdor zna dela, kdor ne zna uči ,kdor pa ničesar ne zna svetuje. Kdor se na FDV vpiše, ta razum, zdravo pamet in logiko odpiše.