Slovenija

'Želimo, da hmeljarji storijo korak naprej z uporabo ekoloških škropiv'

Slovenj Gradec, 13. 06. 2019 14.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA / M.S.
Komentarji
11

Civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca s peticijo zahteva prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarski dejavnosti. Je proti monitoringu zemljin in pridelkov, smiselno pa se ji zdi merjenje razpršitve škropiv po okolici in preverjanje dolgoročnih posledic na ljudi. Opozarja še na problem plastičnih vrvic.

Člani civilne iniciative, ki že dlje časa opozarja na problematiko približevanja hmeljišč naseljem v Mislinjski dolini, so na današnji novinarski konferenci v Slovenj Gradcu vnovič izpostavili problematiko zanašanja škropiv s hmeljišč, na kar vplivajo naravne okoliščine, kot so konfiguracija terena Mislinjske doline, vlažnost zraka in vetrovi.

Analiza vremenskih pogojev, ki so jo na podlagi podatkov agencije za okolje opravili za lanskih 16 škropljenj na osmih lokacijah s hmeljišči na območju slovenjgraške občine, je po podatkih civilne iniciative pokazala, da so hmeljarji večinoma škropili v neugodnih oz. neprimernih vremenskih pogojih in tudi v neskladju z usmeritvami glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki jih je izdalo kmetijsko ministrstvo. V iniciativi ugotavljajo tudi, da lani hmeljarji pri nobenem škropljenju niso na noben način poskrbeli za preprečevanje zanašanja škropiva zunaj območja hmeljišča.

Glede primerjave uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri drugih kmetijskih pridelkih, denimo koruzi, pa v civilni iniciativi glede na razpoložljive podatke navajajo, da je tam širjenje škropiv na okolico manjše, saj ne gre za tako visoke kulture in gre torej tudi za uporabo drugih škropilnih šob.

Analiza vremenskih pogojev je po podatkih civilne iniciative pokazala, da so hmeljarji večinoma škropili v neugodnih in neprimernih vremenskih pogojih.
Analiza vremenskih pogojev je po podatkih civilne iniciative pokazala, da so hmeljarji večinoma škropili v neugodnih in neprimernih vremenskih pogojih. FOTO: Thinkstock

"Problem zanašanja je strahoten," je opozoril član odbora civilne iniciative Bernard Karner in ob tem dodal, da je vsako kemično sredstvo, ki ga človeški organizem vsrka, na nek način nevarno, najhujše pa je, da se kemična sredstva z leti akumulirajo.

Zato je po besedah člana odbora iniciative Sama Cokana zanje sprejemljiv le biomonitoring, v katerega bi torej vključili preverjanje dolgoletnega vpliva pesticidov na ljudi. Po besedah Cokana in predsednika civilne iniciative Petra Metulja tako monitoring, ki ga načrtuje občina, ne bo prinesel odgovorov na njihova vprašanja, saj jih zanima predvsem vpliv škropljenja hmelja s pesticidi in drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi na ljudi in okolje. Smiselno pa se jim zdi izmeriti dolžino zanašanja ob škropljenjih, da bodo ljudje vedeli, do kako daleč naj se zaščitijo v primeru škropljenj.

V iniciativi so razočarani tudi, ker občina ni sledila njihovemu predlogu, da bi sprejela odlok o obvezni najavi škropljenja. Za zdaj je ta uporabnike fitofarmacevtskih sredstev le prosila, da jo o tem obvestijo in da bo obvestilo objavila na svojih komunikacijskih kanalih.

Zato je civilna iniciativa na občino poslala peticijo, s katero zahteva takojšnjo prepoved uporabe vseh vrst pesticidov oz. fitofarmacevtskih sredstev v hmeljarstvu na območju slovenjgraške občine in sprejetje ustreznega odloka. Od vlade oz. kmetijskega ministrstva pa z drugo peticijo pričakuje, da se območje občine razglasi za zaščiteno območje, kjer bi sčasoma lahko prešli na ekološko kmetovanje.

Metulj je tako danes poudaril, da civilna iniciativa hmeljarstvu v Mislinjski dolini ne nasprotuje. "Želimo le, da hmeljarji tehnološko storijo korak naprej z uporabo ekoloških škropiv in biorazgradljivih polipropilenskih vrvic, s čimer bi se zagotovili normalni življenjski pogoji občank in občanov, kmetom, pridelovalcem vrtnin in poljščin pa normalni pogoji povečanja samooskrbe," je dodal Metulj.

Civilna iniciativa je danes s konkretnimi podatki opozorila tudi na problematiko precejšnjih količin plastičnih vrvic, ki se uporabljajo v hmeljarstvu in se po podatkih civilne iniciative razrežejo skupaj z ostanki hmelja in nato vračajo na hmeljišča.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ping
14. 06. 2019 14.20
-1
Grozno... Otroci so zaradi tega, da peščica ljudi služi, zaprti v šolah in vrtcih, ne smemo zračit... če ti naši hmeljarji sploh blagovolijo sporočiti, kdaj bodo škropili. Komu se to zdi normalno??? Velik problem, ki ga pa ne vidimo, je pa seveda mikroplastika, ki ga hmeljarji že leta vestno vnašajo v našo pitno vodo. Država pa še naprej daje visoke subvencije za hmeljarstvo, na drugi strani smo pa cca 30-40 % samooskrbni pri zelenjadarstvu. Pa kdo nas zaj****?
hotchilipoper
14. 06. 2019 07.11
+0
Ekološko zapraševanje iz cerknice,pa sveži zrak ob prometni cesti kjer raste hmelj.Ne nam bučke prodajat.Bi pa rekel,da to zahtevajo nemci,ki kupujejo večino tega hmelja.
periot22
13. 06. 2019 20.24
+5
Ko bi ekološka škropiva bila učinkovita bi bilo ok tako je pa to samo stran vržen denar učinka pa nobenega!
periot22
13. 06. 2019 20.20
+1
A na kmetijska zemljišča so pa zgradili šolo, vrtec, trgovine zdaj jih pa moti kmetovanje v okolici!!!!!! Bolani obcinarji ki se jim gre samo za dobiček in na kmetijskih zemljiščih gradijo!!!!!!
periot22
13. 06. 2019 20.15
+0
Enako velja za sadje!
ivan.z Doba
13. 06. 2019 17.09
+0
Zanimiva bi bila kemična analiza piva in vina. Koliko različnih strupenih snovi bi našli? Koliko kemikalij, s katerimi špricajo zoper take in drugačne škodljivce, se ne razgradi popolnoma?
Uporabnik113189
13. 06. 2019 15.56
+0
Zavest o tem kaj počnemo sami sebi v naši državi kot družba in narod je na izjemno nizki ravni. Na otroka pade skala, nihče nima toliko srca da bi pomislil, kaj bi bilo če bi bil sam njegov oče ali mati, dve mladenki povozi voznik, nihče ne pomisli kaj se dogaja njihovim staršem. To so primeri ki bodejo v oči, daleč pod tem pragom zaznavanja pa se nahajajo kemične substance, ki povzročajo mnoge prikrite posledice, število otrok z raznimi "sindromi" strmo narašča, na vrh vsega da tudi število rojstev pada. Skratka uničili bomo sami sebe, ker nismo sposobni dojeti, da se nam zastrupljanje flore in favne vrača z enako mero, to kar dajemo tudi dobivamo, z enakimi posledicami kot jih vidimi pri pomoru insektov, rastlin. Če bi si vzeli čas, bi videli da imajo ti "škodljivci" enake "sindrome" kaj hitro po tem ko jih kmet obdela s pripravki. Le kako je mogoče da je večina slepa za resnico ki bije v oči vsak dan.
HorstWiesel
13. 06. 2019 16.00
-4
Ja, in kljub temu vssk dan načrtno onesnažujemo okolje in svinjamo zrak.
HorstWiesel
13. 06. 2019 15.48
-3
Želimo, da vozniki naredijo korsk naprej k zmanjšanju onesnaženosti zraka in okolja z izpušnimi plini.
sranjeodproplus
13. 06. 2019 15.31
-4
Alkohol je itak trda droga, ki pusti NAJVEČ škodljivih posledic za družbo,... Škropiva so zgolj pika na i, ni bistvene razlike, alkoholiki naj kar nosijo posledice svojih dejanj.
Pan1
13. 06. 2019 19.41