Inšpektorji zasegli več kot 300 kilogramov češenj vprašljivega porekla

Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je med aprilom in junijem opravila nadzor nad prodajo sadja in zelenjave, in sicer z namenom učinkovitega preprečevanja goljufivih praks in zavajanja potrošnikov, zlasti glede zavajanja z napačno navedbo porekla. 

Poleg pravilne navedbe porekla so inšpektorji preverjali tudi ostalo označevanje, sledljivost, kakovost in izpolnjevanje sanitarno-tehničnih pogojev na mestu prodaje. Izvedli so 219 pregledov, največkrat so pregledali jagodičevje, češnje ter šparglje in marelice.

Inšpekcija ugotavlja, da se prodaja na stojnicah ne izvaja enakomerno na celotnem območju Slovenije, saj je največ tovrstne prodaje v osrednji in jugozahodni Sloveniji, manj pa na severovzhodnem delu države. Že nekaj let zapored je povečana prodaja na stojnicah ob morju, zlasti ob cesti, ki povezuje Slovenijo s Hrvaško. V začetku maja 2019 je bilo stojnične prodaje sadja in zelenjave malo, kar je bila posledica neobičajno slabega vremena.

Največ neskladja pri jagodah in češnjah

Največ neskladnosti je bilo ugotovljeno pri splošni označenosti (22 odstotkov), sledita nepravilno navajanje porekla (17 odstotkov) in neustrezno zagotavljanje sledljivosti (13 odstotkov). 

Največ neskladja pri sledljivosti in poreklu je bilo pri jagodah, sledijo češnje. Vso pregledano sadje je bilo sicer primerne kakovosti. Z namenom pridobivanja podatkov za uspešno preverjanje navedb pridelovalcev oz. prodajalcev so inšpektorji v okviru nadzora odvzeli tudi 80 vzorcev sadja in zelenjave za izotopsko analizo. Gre za zbiranje dokazov z analitskim ugotavljanjem skladnosti glede sledljivosti in navajanja porekla pri jagodah, češnjah, česnu in špargljih.

Inšpektorji zasegli več kot 300 kilogramov češenj

Inšpektorji so v okviru nadzora izrekli 54 upravno inšpekcijskih ukrepov, skupaj so uvedli 56 prekrškovnih postopkov. 

Zaradi ponavljanja prekrškov so sodiščem predlagali 8 obdolžilnih predlogov za zaseg predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek in uspešno zasegli 7 stojnic, 9 tehtnic in dva senčnika. Prav tako je bilo trajno zaseženo prodajano sadje. Zasegli so 137 kilogramov jagod, 307,87 kilograma češenj in 55,4 kilograma marelic. Največ so zasegli češenj, ki niso imele dokazov o sledljivosti in pravilne označbe porekla. 

Določene ugotovitve nadzora v letu 2019 je mogoče primerjati z letom 2018. Primerjava deležev glede skladnosti zagotavljanja sledljivosti kaže na napredek, zlasti pri češnjah. Delež skladnih glede navajanja pravilnosti porekla je večji samo pri češnjah. Bistvenega napredka glede splošne označenosti pa ni opaziti.

Največ nepoštene prakse glede navedbe porekla še vedno na stojnicah ob cestah

Sadje oz. zelenjava, pridelana v Sloveniji, sta pri potrošnikih zaželjena in cenjena, saj so za te pridelke pripravljeni plačati višjo ceno. To pa predstavlja bistven razlog za namerno zavajanje potrošnikov glede porekla. Največ nepoštene prakse glede navedbe porekla je še vedno na stojnicah, ki so zunaj organiziranih prodajnih mest – to so stojnice ob cestah. Zaznana je praksa, da pravne osebe, ki so bile nadzorovane leto poprej in jim je bilo pravnomočno izrečno več glob in drugih ukrepov tudi s strani sodišč, v naslednjem letu ustanovijo novo podjetje, ki nadaljuje enako, nepošteno prakso prodaje sadja in zelenjave.

Smiselno je ozaveščanje potrošnikov o tem, da stojnice ob cestah niso najbolj zaupanja vredna mesta glede pravilnega navajanja porekla sadja in zelenjave, ki ga tržijo, so še sporočili inšpektorji.