Kaj, če bi inšpektorji res našli radioaktivni vir?

Inšpekcija za jedrsko varnost se je na anonimno prijavo takoj odzvala ter na prijavljeni lokaciji s soglasjem lastnika izvedla indikativne meritve hitrosti doze radioaktivnega sevanja, rezultati pa po pričakovanju niso pokazali nobenih odstopanj od normalnih vrednosti hitrosti doze v naravnem okolju. Ob tem je lastnik še povedal, da ga je anonimni prijavitelj prijavil več različnim inšpekcijam, ki so pri njem že opravile inšpekcijski nadzor, so zapisali na spletni strani Uprave RS za jedrsko varnost.

Inšpekcija za jedrsko varnost je postopek ustavila, ob tem pa anonimne prijavitelje opozarja na negativne in škodljive posledice zavestnih lažnih prijav.

"Ob tem, da taka prijava pomeni nepotreben psihični pritisk na določeno osebo in nikakor ni primeren način za razreševanje kakršnih koli konfliktnih medosebnih odnosov, je problematičen tudi odnos anonimnega prijavitelja do tako resnih stvari, kot sta jedrska in sevalna varnost. Viri sevanja, ki ne bi bili pod nadzorom, lahko predstavljajo grožnjo za zdravje prebivalstva, zato inšpekcija za jedrsko varnost vsako prijavo jemlje zelo resno," so poudarili.

Lažne prijave poleg nepotrebnih stroškov, ki jih plača država, in porabe časa inšpektorjev, ki bi v tem času lahko opravljali koristnejše delo, na daljši rok lahko predstavljajo tudi nevarnost, da se upravičena prijava ne bi ustrezno obravnavala. Zakonodaja za lažno prijavo predvideva globo v višini 500 evrov in plačilo stroškov postopka, državljane pa poziva, naj področja varstva pred sevanji in jedrske varnosti ne zlorabljajo z lažnimi prijavami.

'Vsi smo izpostavljeni naravnemu ionizirajočemu sevanju'

Na Upravi RS za jedrsko varnost so za 24ur.com povedali, da prejmejo eno do dve prijavi letno, do sedaj pa so se vse izkazale za lažne.

Na vprašanje, kakšni rezultati meritev konkretno se smatrajo za resno grožnjo ljudem, so odgovorili, da smo vsi ljudje izpostavljeni naravnemu ionizirajočemu sevanju, ki se mu ni možno izogniti. "Nivoji naravnega sevanja v okolju varirajo, tako da ni enostavnega odgovora na vaše vprašanje. Ko zaznamo nivoje sevanja večje, kot je naravno ozadje, je potrebno poiskati razlog in oceniti dozo na posameznika. Na tveganje vpliva tako hitrost doze, kot tudi čas bivanja v prostorih oz. okolju s povišanim sevanjem. Zakonska omejitev za dozo prebivalca je 1 mSv na leto. Pri takšni dozi zagotovo ne bo vpliva na zdravje ljudi, saj vsako leto od naravnega sevanja dobivamo 2,5-krat večjo dozo." Ionizirajoče sevanje, ki je bistveno povečano nad naravnim ozadjem, v daljšem časovnem obdobju lahko poveča verjetnost nastanka rakavih obolenj.

Če bi se ob prijavi izkazalo, da gre za resno grožnjo oz. resnično povečano radioaktivno sevanje, so ukrepi odvisni od situacije in približno naslednji:
- vedno je najprej treba zaščititi/rešiti poškodovane osebe,
- treba je poskrbeti za konvencionalne nevarnosti, če so te prisotne (ogenj ipd. - opozoriti gasilce na vir sevanja),
- treba je predpostaviti prisotnost kontaminacije oziroma poškodbo vira,
- treba je omejiti dostop do vira oziroma omejiti možnosti širitve kontaminacije (treba je fizično preprečiti dostop, pri tem določiti varnostno razdaljo in odrediti, da se okolica vira ustrezno ogradi),
- treba je obvestiti pooblaščene izvedence varstva pred sevanji in jih napotiti na mesto nezgode (podati informacije o situaciji in o morebitni grozeči nevarnosti),
- v primeru kakršne koli bistvene spremembe je treba ponovno ovrednotiti situacijo.

In kako poteka inšpekcijski nadzor za tovrstne primere? "Po prejemu prijave čim prej zberemo čim več podatkov. Če je prijava anonimna, je to nekoliko oteženo. Če imamo dovolj informacij že ob prijavi, ukrepamo čim prej (npr. gasilcem svetujemo, kako ravnati in jih opozorimo na vir sevanja, če je nekdo našel vir, mu svetujemo, da se ne približuje, če gre za nezgodo v podjetju jim odredimo, da fizično preprečijo dostop, če vemo, da gre za vir, poskrbimo, da čim prej pride pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji, ki strokovno oceni situacijo). Ukrepi so zelo različni in so odvisni od situacije. Če nimamo dovolj podatkov, potem moramo na terenu sami ali s pooblaščenim izvedencem preveriti situacijo," so še pojasnili.

V primeru, da bi res našli radioaktivni vir, ga je treba ustrezno prepeljati do centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju in ga varno skladiščiti.

Zakon o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in jedrski varnosti za tak prekršek predvideva globo v višini od 5.000 do 150.000 evrov.