Pri nadzorih so skupaj z okoljskimi inšpektorji sodelovali policija, Finančna uprava RS (Furs) ter Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Namen in cilji skupne nadzorne akcije so bili odkrivanje morebitnih primerov nezakonitega zbiranja, skladiščenja, prevoza, razstavljanja in obdelave odpadkov s posebnim poudarkom na ravnanju z izrabljenimi vozili ter zagotavljanje zakonitega ravnanja s tovrstnimi odpadki. Ker se pri tovrstnih nadzorih pogosto ugotavljajo tudi kršitve predpisov z drugih področij, je bila nadzorna akcija širša.
Posebna pozornost je bila namenjena ugotavljanju primerov, ko zavezanci opravljajo dejavnost obdelave odpadkov brez okoljevarstvenega dovoljenja, ter dejavnosti zbiranja ali prevažanja odpadkov brez ustreznih upravnih aktov oziroma vpisov v evidence.
V okviru akcije je bilo obravnavanih 16 lokacij po Sloveniji. Inšpekcija za okolje je zaradi ugotovljenih kršitev v petih postopkih izdala inšpekcijske odločbe, v treh primerih pa so bile odločbe zavezancem izdane že pred začetkom akcije. Ena zadeva je bila odstopljena inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, sedem postopkov pa ob koncu akcije še ni bilo zaključenih.
Inšpektorji so med drugim odredili prepoved zbiranja, odlaganja in obdelave odpadkov, odstranitev izrabljenih vozil in drugih odpadkov ter njihovo predajo pooblaščenim izvajalcem. Odrejeni so bili tudi odstranitev neregistriranih in poškodovanih vozil z neutrjenih površin, prenehanje nedovoljene demontaže rezervnih delov ter ukrepi za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin.
Furs je sodeloval pri nadzorih na vseh 16 lokacijah ter izvedel nadzore s področja nenamenske uporabe pogonskih energentov ter dela in zaposlovanja na črno. Ugotovljene so bile tri kršitve s področja dela in zaposlovanja na črno. Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pa je sodeloval v treh primerih, pri čemer je bil v enem uveden prekrškovni postopek, v drugih pa so potekali oziroma se nadaljujejo postopki v okviru njegove pristojnosti.
Zakon o varstvu okolja sicer določa, da je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga lastnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Motorno vozilo, ki je odjavljeno iz prometa in dlje časa ni v uporabi, tako ni odpadek že samo po sebi, temveč tak status pridobi šele, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.
Pri tovrstnih postopkih mora inšpektor za okolje tako najprej ugotoviti dejansko stanje in za vsako vozilo presoditi, ali glede na svoje stanje in okoliščine izpolnjuje pogoje za odpadek, so pojasnili na inšpektoratu. Pri presoji so odločilni predvsem njegovo tehnično stanje, možnost nadaljnje uporabe, namen njegovega hranjenja ter ravnanje oziroma namen imetnika. Vozilo se praviloma šteje za izrabljeno, ko zaradi svojega tehničnega stanja ni več primerno za uporabo v prometu, kadar je nepopravljivo poškodovano ali kadar je zapuščeno.
Če se ugotovi, da odjavljeno vozilo ni izrabljeno in zato nima statusa odpadka, se zanj glede na določbe zakona o dajatvah za motorna vozila plačuje dajatev. Zavezanec za plačilo dajatve je oseba, ki je kot lastnik vpisana v register motornih vozil. Dajatev se preneha plačevati, če se izkaže, da je bilo vozilo predano v razgradnjo v skladu s predpisi o varstvu okolja ali znova registrirano. Dajatev za odjavljeno vozilo se tudi ne plačuje za vozila s statusom starodobnega vozila.
Če se ugotovi, da gre za izrabljeno vozilo oziroma odpadek, pa se uporabljajo predpisi s področja ravnanja z odpadki. Izrabljeno vozilo mora njegov zadnji imetnik oddati na zbiralnem mestu ali v obratu za razstavljanje. Zbiranje odpadkov lahko opravljajo le ustrezno registrirani zbiralci, za njihovo obdelavo pa je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, so še pojasnili na pristojnem inšpektoratu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.