Inšpektorat RS za delo je do 25. oktobra opravil inšpekcijske preglede tako pri majhnih kot velikih delodajalcih, predvsem v dejavnostih gradbeništva, predelovalne industrije in trgovine.
Kot so sporočili iz inšpektorata, je iz dosedanjih ugotovitev razvidno, da večina manjših pregledanih delodajalcev, zlasti tistih, ki zaposlujejo od enega do 49 delavcev, ni pravočasno ocenila tveganj in izvedla varnostnih ukrepov v skladu z novimi zahtevami pravilnika. "Velik del teh delodajalcev je ukrepe začel izvajati šele po začetku uporabe pravilnika ali po izvedenem inšpekcijskem pregledu," so izpostavili v sporočilu za javnost.
Po ugotovitvah inšpekcijskih pregledov je presejalni test opravilo 29 odstotkov pregledanih delodajalcev, oceno tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pa le 21 odstotkov. Pri desetih odstotkih pregledanih delodajalcev so inšpektorji ugotovili bistveno povečano stopnjo tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj.
Inšpektorat za delo je ob tem napovedal, da bo nadzore nadaljeval, s čimer želi izboljšati skladnost z novimi predpisi ter zagotoviti varnejše in bolj zdravo delovno okolje.
Kljub nasprotovanju delodajalske strani je novi pravilnik o premeščanju bremen po letu dni prehodnega obdobja začel veljati 1. avgusta. Njegov cilj je zajeziti tveganja, ki vodijo do kostno-mišičnih obolenj. Ta so v Sloveniji vzrok za četrtino bolniških odsotnosti, pogosto vodijo tudi v invalidnosti.
Delodajalec mora, kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, delo organizirati tako, da je to ravnanje čim bolj varno in zdravo. V ta namen mora vnaprej oceniti varnostne in zdravstvene razmere, proučiti dejavnike tveganja ter poskrbeti, da se s sprejetjem varnostnih in zdravstvenih ukrepov izogne tveganju za kostno-mišična obolenja delavcev ali to tveganje vsaj zmanjša.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.