Stanovalcem grozila zastrupitev, lastnik kljub temu ni želel zamenjati kurilne naprave

"Inšpektor za okolje je v letošnjem letu, samo zaradi svoje vztrajnosti, izkušenj in iznajdljivosti uspešno zaključil primer, v katerem je zastrupitev z ogljikovim monoksidom oziroma dimnimi plini grozila stanovalcem večstanovanjskega objekta," so uvodoma zapisali na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP).

Nadalje so pojasnili, da njihovi inšpektorji od leta 2017 opravljajo tudi nadzore v zvezi z emisijami dimnih plinov in ogrožanjem človekovega zdravja zaradi tveganja zastrupitve z ogljikovim monoksidom (CO), ki nastaja kot posledica ogrevanja z malimi kurilnimi napravami.

Na podlagi prijave dimnikarske družbe glede možnosti zastrupitve s CO je postopek glede neprimernega delovanja kurilne naprave enega od etažnih lastnikov v večstanovanjski stavbi v Ljubljani začel že zdravstveni inšpektor. "V postopku, ki ga je leta 2017 prevzel v reševanje inšpektor za okolje, pa se je pokazalo, da so razsežnosti tveganja za zdravje in življenja ljudi še mnogo večja. Ugotovljeno je bilo, da so dimne tuljave v njihovi stavbi povsem neprimerne in nevarne za uporabo, tako s stališča požarne varnosti kot tudi nevarnosti zastrupitve s CO," so sporočili z IRSOP.

Inšpektor za okolje je takoj, ko je prevzel zadevo, začel z inšpekcijskim postopkom, so povedali na Inšpektoratu. "Zaradi nevarnosti zastrupitve z dimnimi plini, je etažnemu lastniku izdal odločbo o prepovedi uporabe njegove kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov vse dokler nepravilnosti ne bodo odpravljene ter bo to potrdil dimnikar," so dodali.

Ker zavezanec na naslovni organ ni sporočil, ali svojo kurilno napravo še uporablja ali ne, je inšpektor pozval dimnikarsko družbo, da preveri, ali je etažni lastnik izvršil odločbo. Ta je ugotovil, da naprava še obratuje in da še vedno predstavlja veliko nevarnost zastrupitve z dimnimi plini in CO. "Ker ukrepi iz izdane ureditvene odločbe niso bili izpolnjeni, je inšpektor za okolje pričel z izvršilnim postopkom s prisilitvijo oziroma z denarnimi kaznimi. Zavezanca je večkrat vabil na zaslišanja, a se jih nikoli ni udeležil, prav tako izostankov ni opravičil. Tudi na pozive inšpektorja, da se izjasni o zadevi, ni odgovarjal. Zaradi neodzivnosti lastnika in nespoštovanja izdanih ukrepov je inšpektor zoper kršitelja uvedel prekrškovne postopke, a glob, ki so mu bile izreče v teh postopkih ni poravnal. Prav tako ni poravnal tudi denarnih kazni izrečenih v izvršilnem postopku," so povedali na IRSOP.

Zaradi zavezančeve neodzivnosti in izjav, s katerimi je dal dimnikarju večkrat jasno vedeti, da ne glede na vse ne misli prenehati uporabljati svoje kurilne naprave na zemeljski plin, je inšpektor za okolje v letu 2020 začel iskati drugo rešitev. "Stopil je v kontakt z upravnikom večstanovanjske stavbe, ki o omenjeni problematiki ni vedel nič. Prav tako je osebno govoril z lastnikom sporne kurilne naprave, ki pa inšpektorju, upravniku in dimnikarju ni dovolil vstop v stanovanje z namenom pregleda naprave in z njo povezanih dimnih vodov. Dimnikar je tudi takrat v prostoru izmeril previsoke vrednosti CO, zavezanec pa je vztrajno trdil, da za to ni kriva njegova kurilna naprava, ampak dimnik večstanovanjskega objekta, na katerega je vezana," so zapisali na IRSOP.

Inšpektor je o zadevi obvestil Center za socialno delo v Ljubljani in Javno podjetje Energetika Ljubljana, podal pa je tudi prijavo suma storitve kaznivega dejanja za povzročanje splošne nevarnosti za življenje ljudi.

"Zaradi trditev zavezanca, da je za presežene vrednosti CO v njegovem stanovanju kriv skupen dimnik, na katerega je povezana njegova kurilna naprava, je inšpektor pričel postopek zoper upravnika večstanovanjskega objekta z namenom ugotovitve ustreznosti dimnikov oziroma skupnih delov stavbe," so nadalje pojasnili na IRSOP. Pri pregledu dimniških tuljav s kamero, ki ga je opravila dimnikarska družba, je bilo ugotovljeno, da so dimniške tuljave res neprimerne in nevarne za uporabo, tako s stališča požarne varnosti kot s stališča nevarnosti zastrupitve s CO. "Iz poročila dimnikarske službe je razvidno, da so dimniške tuljave močno poškodovane in delno zamašene z gradbenim materialom. Upravniku je bila izdana ureditvena odločba, da preneha z uporabo sedanjih dimniških tuljav, vse dokler nepravilnosti na skupnih delih ne bodo odpravljene in bo to potrdil dimnikar," so sporočili z Inšpektorata.

Ker dimniške tuljave niso bile primerne za uporabo, je inšpektor z odločbami prepovedal lastnikom malih kurilnih naprav tudi uporabo vseh plinskih naprav, katerih dimni vodi so bili speljani v te neprimerne in nevarne dimne tuljave z namenom preprečitve zastrupitve s CO.

Ker je bilo ugotovljeno, da obstoječe dimne tuljave ni mogoče sanirati, so vsi lastniki, razen prvotnega kršitelja, zamenjali svoje male kurilne naprave na plin s kurilnimi napravami za ogrevanje na elektriko. "Ker zavezanca ni bilo možno prisiliti, da bi tudi sam zamenjal način ogrevanja, se je inšpektor za okolje obrnil na dobavitelja plina, da preveri, če ima mogoče on kakšno možnost, da bi na podlagi svojih predpisov preprečil najhujše. Njihov odgovor je bil pozitiven, še več, pri uporabniku so opravili varnosti odklop, demontirali plinomer in zapečatili notranjo napeljavo, tako da uporaba zemeljskega plina v stanovanju ni več možna," so pojasnili na IRSOP.

"Zadeva je zaradi vseh, ki so naredili več kot le tisto, kar velevajo predpisi, dobila srečen konec, a ostaja grenak priokus, kako malo je manjkalo, da bi se vse skupaj končalo povsem drugače," so še zaključili na Inšpektoratu.