Kot zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu, bo komisija svoje delo opravila v najkrajšem možnem času. Kmetijsko ministrstvo zagotavlja, da bo še naprej odgovorno izvajalo politiko varne hrane, saj je ob srečevanju različnih interesov vedno potrebno prisluhniti potrošniku, ki ima pravico, da mu ponudimo varno, kvalitetno in neoporečno živilo. Zato bodo intenzivno nadaljevali z vsemi aktivnostmi v zvezi z razkritjem vzroka in načina onesnaženja mleka s kloranfenikolom.
"Storili bomo vse, da ob stalni skrbi za potrošnike ohranjamo tudi integriteto in dobro ime slovenskega kmeta. Ta je tisti, ki opravlja izjemno pomembno družbeno vlogo proizvajalca hrane ter hkrati s svojimi aktivnostmi ohranja kulturno in obdelano pokrajino. Posplošena kritika kmetov zaradi potencialno nepravilnega ravnanja redkih posameznikov je zato nesprejemljiva," so na kmetijskem ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.
Ob tem ministrstvo še poudarja, da bo vsem tistim, ki niso imeli možnosti oddaje mleka za obdobje, ko to ni bilo mogoče zaradi začasnega zaprtja prog, pomagalo pokriti stroške izpada dohodka. To velja tudi za tiste, ki so bili začasno opredeljeni kot potencialno pozitivni, pri čemer je bil kasneje ob potrditvenih testih ta sum ovržen.
Vlada naj odstavi odgovorne
Kot smo uspeli izvedeti, pa je bivši svetovalec na ministrstvu za zdravje Gorazd Pretnar pozval vlado, naj odstavi direktorico urada za kemikalije Dunjo Piškur Kosmač in odgovorno državno sekretarko Jožico Maučec Zakotnik. Kot je napisal v svojem pismu, so kloramfenikol v mleku odkrili tuji laboratoriji. Po njegovem mnenju to pomeni, da Marta Ciraj - odgovorna za monitoring nevarnih snovi v živilih, Dunja Piškur Kosmač in Jožica Maučec Zakotnik niso opravile svojega dela. Zato Pretnar poziva vlado, da te osebe odstavi in jih nadomesti s strokovnjaki, ki bodo delu kos.
Pretnarjev glavni očitek trojici je izjemno slaba koordinacija kontrole nevarnih snovi v živilih in pitni vodi. "Če bi ta koordinacija bila v redu in poštena, potem bi Slovenci sami pravočasno odkrili kloramfenikol v mleku in to le v eni progi. Do takšne škode sploh ne bi prišlo," pojasnjuje Pretnar.
Direktorice urada Piškur Kosmačeve predlog ni presenetil. "Z očitki Pretnarja sem seznanjena. Niso prvi, saj jih je že izrekel," pojasnjuje Piškur Kosmačeva in dodaja, da so Pretnarja odpustili, ker preprosto ni delal nič. Tudi disciplinska komisija vlade je po njenih besedah ugotovila kršitve delovnih obveznosti.
Urad za kemikalije, kot pravi Piškur Kosmačeva, sicer ni odgovoren za odkrivanje kloramfenikola. Njegova naloga je, da v živilih in pitni vodi le ugotavlja vsebnost pesticidov. Ukrepati ne more, zdravstveni inšpekciji lahko na primer le pošlje poročilo.
Smo jedli kruh s pesticidi?
Pretnarja pa je zbodlo tudi dejstvo, da so pri lanski analizi ostankov pesticidov v živilih in kmetijskih proizvodih v enem vzorcu kruha odkrili preveliko količino ostanka pesticidov. "Nihče ne ve, koliko časa so ljudje jedli tak kruh. Ne rabimo monitoringa, ki bo stvari ugotavljal za nazaj, ampak za naprej," pojasnjuje Pretnar. Piškur Kosmačeva dodaja, da je šlo za minimalno možnost vnosa, tako da zdravje ljudi nikakor ni bilo ogroženo.
Sproščena oddaja mleka
Z izjemo potencialnih kršiteljev in štirih že ugotovljenih kršiteljev lahko od včeraj mleko oddajajo kmetje na vseh 171 mlečnih progah po Sloveniji. Na osnovi rezultatov potrditvenih analiz iz tujega referenčnega laboratorija se je trem dosedaj znanim kršiteljem pridružil še en. Vsi štirje so bili o rezultatih že obveščeni.
V Črnomlju živijo trije izmed zaenkrat štirih slovenskih kmetov, ki imajo potrjeno okuženo mleko. Četrti kršitelj je iz Zgornje Savinjske doline.
Inšpektorji pa pri vseh slovenskih kmetih, ki so jim že jemali vzorce, mleko še enkrat preverjajo, in sicer že tretjič. Prvič so mleko testirali na mlečnih progah, in kloramfenikol zasledili kar na 16-ih izmed okrog 170 prog. Zatem so vzorce jemali pri posameznih kmetih. Po do sedaj iz tujine prispelih referenčnih rezultatih so kloramfenikol dokazali le pri štirih kmetih. Razlaga za nenadoma manjše število pozitivnih vzorcev bi lahko bila, da je nekdo kloramfenikol najprej dodajal v mleko, a se je po prvem analiziranju ustrašil in antibiotika ni več uporabljal. Če v tretjem testiranju kloramfenikola sploh ne bodo več našli, potem so omenjena ugibanja zelo verjetna.
Iz italijanskega referenčnega laboratorija pa se je danes vrnilo pet vzorcev dodatnih testov, od katerih nobeden ni vseboval kloramfenikola. Do vključno torka je tako veterinarska uprava prejela skupno približno 55 rezultatov potrditvenih testov, od tega so štirje potrdili prisotnost prepovedanega antibiotika v mleku.
Kloramfenikol prodajajo na črnem trgu
Eno ključnih vprašanj v mlečni aferi je torej, kako je prepovedani antibiotik v mleko sploh prišel. Analize urina so bile negativne, rezultati krme še niso znani. Obstajajo govorice, da naj bi kloramfenikol prodajali na črnem trgu oz. bi naj v Slovenijo prišel iz sosednje Hrvaške. V naše uredništvo je poklical kmet iz velenjske občine, ki ne želi biti imenovan, in nam povedal, da mu je antibiotik sredi poletja poskušal prodati kmet iz okolice Brežic.
Posamezni kmetje naj bi v mleko razpršili tudi sprej, ki vsebuje kloramfenikol in je namenjen zdravljenju ran domačih živali.
Predsednik sindikata slovenskih kmetov Marjan Gorenc pa še vedno verjame, da so kmetje nedolžni. "Če antibiotika nimajo veterinarji, ga potem ne morejo imeti tudi kmetje. Od kod bi lahko prišel na trg, če ga na trgu ni? Dejstvo pa je, da z antibiotiki razpolagajo veterinarji, nikakor pa ne kmetje. Direktor VURS-a Kovač bo moral vprašati kje drugje, ali pa dokazati trditev, da na črnem trgu nekaj obstaja," je dejal Gorenc.