Inšpektorji v lovu za nevarnimi izdelki: od podaljška, ki se je vžgal, do nevarne hojice za otroka

Tržni inšpektorat RS je za dva dni odprl svoja vrata zainteresirani javnosti, da bi predstavili svoje delovanje in ga predstavili širši javnosti, kateri je ta organ tudi namenjen. Na predstavitvi, ki bo potekala kar dva dni, so uvodoma pozornost posvetili nevarnim in neskladnim proizvodom. Tako so vsem odgovornim potrošnikom pokazali izbor nevarnih in neskladnih proizvodov, ki so jih odkrili bodisi med naključnimi inšpekcijskimi nadzori bodisi po prijavi potrošnika oziroma prijavi v sistemu obveščanja med državami Evropske unije. Pester izbor proizvodov je pokazal, da gre za zelo različne proizvode – od električnih naprav do otroških oblačil in opreme.

Med razstavljenimi nevarnimi proizvodi smo tako opazili električni podaljšek, ki je med uporabo zagorel. Podaljšek je bil umaknjen iz prodaje, kako hude bi lahko bile posledice uporabe tega nevarnega izdelka, pa si lahko le predstavljamo. Med izdelki je bila tudi otroška hojica, ki se – tudi na račun priporočil razvojnih ambulant – praktično ne uporablja več, pa vendar velja opozorilo, kako nevarna je. Ker nima varoval, ki bi preprečevali, da se otrok, ki je v hojici, ne odplazi do stopnic in pade po njih, je tak izdelek nevaren in inšpektorat je poskrbel, da so ga umaknili iz prodaje.

Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić skupaj s svojimi sodelavci ugotavlja, da je največ nevarnih in s predpisi ter zakonodajo neskladnih izdelkov prav v skupini otroških igrač in otroške opreme. Sledijo otroška oblačila in električni proizvodi. 100 tržnih inšpektorjev pokriva več kot 160 različnih področij, nekoliko podrobneje pa so ob dnevu odprtih vrat na inšpektoratu predstavili sistem za izmenjavo informacij o nevarnih proizvodih med državami članicami EU, ki se imenuje Rapex ter nadzor nad lestvami in otroškimi igrali.

Večina spornih proizvodov prihaja s Kitajske

Večino nevarnih ali neskladnih proizvodov tržni inšpektorji odkrijejo med naključnim vzorčenjem. Odzivajo se tudi na prijave v sistemu Rapex, prav tako v ta isti sistem sporočajo svoje ugotovitve in o tem obveščajo druge države. Prav tako so zelo pomemeben vir informacij tudi odgovorni potrošniki, ki prijavijo nek proizvod, za katerega smatrajo, da ni ustrezen ali varen. Ugotavljajo, da velika večina nevarnih in neskladnih izdelkov na police naših trgovin prihaja s Kitajske (60 do 67 odstotkov), kar niti ni presenetljivo, saj je velika večina proizvodov v naših trgovinah narejenih na Kitajskem. Inšpektorji hkrati opozarjajo, da to, da je izdelek s Kitajske, še ne pomeni, da je nevaren. V sistemu Rapex lahko najdete tudi izdelke iz evropskih držav. Med takšnimi izdelki so tudi različne zaščitne rokavice, za katere so inšpektorji ugotovili, da ne ustrezajo predpisom in so lahko nevarne, ker ne ponujajo zaščite, ki jo obljubljajo. V sistemu Rapex se najdejo žal tudi znane blagovne znamke, ki imajo tradicijo in jim potrošniki pogosteje zaupamo, opozarjajo na inšpektoratu. V sistemu so zaradi različnih neskladnosti zabeležili praktično vse avtomobilske proizvajalce, še opozarjajao, tako da pravilo, da je nevarna ali neskladna le kitajska roba, nikakor ne drži.

Najbolj sporna so podjetja, ki čez noč izginejo

Se pa kažejo določeni trendi. Tako so ugotovili, da so nevarni proizvodi pogosteje produkt podjetij "muh enodnevnic". Tako so ugotovili med iskanjem podatka o proizvajalcu nekega nevarnega produkta, da je podjetje čudežno izginilo kar čez noč. Tako se do njih sploh niso uspeli dokopati. Po besedah inšpektorjev, gre za podjetja, ki so hotela na hitro zaslužiti in se požvižgajo na varnost potrošnika. Kar za polovico električnih proizvodov, ki so bili nevarni ali neustrezni, po preverjanju niso odkrili proizvajalca, velika večina primerov pa je vodila na Kitajsko.

Opozarjajo, da je odgovornost na strani proizvajalca, da na trg pošlje le varne in z zakonodajo ter predpisi skladne proizvode, varen proizvod pa je tisti, ki izpolnjuje zahteve nacionalnih predpisov, ki so sprejeti in veljajo za ta dotični proizvod. Kjer predpisov ni, se upoštevajo tako imenovani tehnični standardi, lahko pa se uporabljajo tudi drugi predpisi.

Odgovorni potrošniki in inšpektorji z roko v roki

Gerlićeva opozarja, da je v tem procesu nadzora nad proizvodi ključna vloga na strani nas potrošnikov. Odgovoren potrošnik, ki bo od proizvajalca zahteval varen in ustrezen proizvod, bo s svojim odgovornim ravnanjem in posledično z izločanjem tistih izdelkov sumljivega izvora skrbel, da bodo na policah varni proizvodi. Inšpektorji pa skrbijo za redne nadzore in ob odkritju nevarnega proizvoda prodajalce opozorijo, da proizvod umakne iz prodaje. Grlićeva opozarja, da slovenski trgovci prisluhnejo opozorilom, nevarne proizvode pa zelo hitro umaknejo s polic. Nad hitrimi ukrepi so na inšpektoratu nekoliko presenečeni, jih pa pripisujejo tudi dejstvu, da so za prodajalce, ki izdelka ne bi umaknil, posledice lahko bistveno hujše kot tistih nekaj dni slabe reklame.

Lestve nevaren proizvod številka 1

Nekoliko podrobneje so na inšpektoratu pojasnili ugotovitve varnosti lestev, ki se prodajajo v Sloveniji. Zakaj lestve? Ugotovili so, da so lestve nevaren proizvod številka 1. Lestve ob nepravilni uporabi povzročijo kar dve tretjine od skupno 500.000 vseh nesreč, od tega pa se kar 100 nesreč konča s smrtno žrtvijo. Zato so pod drobnogled vzeli lestve pri naših trgovcih in ugotovili presenetljivo slabe rezultate. Če bi bile lestve narejene v skladu s standardi in varno uporabo, bi bilo dosti manj nesreč, opozarjajo. Še posebej so izpostavili, da so zelo nevarni tudi t.i. stopničasti stoli, nizke lestve, ki sežejo do višine 1 metra in se lahko uporabljajo tudi kot stol. Zaradi slabe stabilnosti in nepravilne uporabe so prav s teh lestev zelo pogosti padci.

Veliko nepravilnosti med nadzorom otroških igral

Predstavili pa so tudi inšpekcijski nadzor nad otroškimi igrali. Ta morajo biti varna, da njihova uporaba ne bo nevarna. Pojasnili so, da ima tržni inšpektorat pristojnosti za izvajanje nadzora in ukrepanja nad igrali, ki so na trgu in pri dobaviteljih, ter na igralih, ki so ponujeni v uporabo v okviru opravljanja poslovne dejavnosti. Sistematični nadzor nad igrali izvajajo že sedmo leto, pregledali in preizkusili pa so zaenkrat okoli 900 igral. In ugotovitve? Še vedno je precej igral, kjer lahko pride do zatikanja oblačil ali delov telesa. Zelo pogosto igrala nimajo ustrezne podlage, kar v primeru padcev z igrala lahko otroku povzroči usodne posledice. Dostikrat ugotovijo, da igrala niso ustrezno vgrajena ali so postavljena preblizu objektov, v katere bi lahko trčil otrok, ki uporablja igralo. Še vedno so problem ostri robovi, poškodovani deli igral in razni žeblji in vijaki, ki štrlijo iz poškodovanih delov. Dostikrat se tisti, ki je dal igrala v uporabo in nosi odgovornost, ne zave, da bi moral skrbeti za vzdrževanje igral in voditi dnevnik pregledovanja igral in igrišča. Če smo se lahko navadili, da morajo imeti stranišča v lokalih dnevnik čiščenja, ki je vsem na vpogled, bi nakej takšnega morala imeti tudi igrišča in igrala v lokalih, opozarjajo.

Dodajajo še, da je prav, da se potrošnik zave, da v primeru, če lastnik lokala ob igralih nalepi napis "uporaba igral na lastno odgovornost", to ne pomeni, da je lastnik igral odvezan odgovornosti za poškodbo, ki bi nastala zaradi uporabe neustreznega ali nevarnega igrala. Seveda pa lastnik ne nosi odgovornosti za nepravilno uporabo igral.