Inštitut 8. marec od Hojsa terja 3000 evrov odškodnine

Med poletnimi požari na Krasu je nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs na spletu zapisal, da Inštitut 8. marec ni bil nikoli označen za krivega za požare, da pa bo"v zgodovino vedno zapisan kot tista nevladna organizacija, ki je z zavajanjem ljudi uspela, da je na Primorskem in Krasu manko vode". 

"Tu smo, ker smo zoper Hojsa vložili tožbo, ker je o Inštitutu širil laži," je dejala direktorica Inštituta Nika Kovač. Kot je dejala, si sami prizadevajo, da bi v družbi potekal spoštljiv dialog, tudi takrat, ko se dve strani ne strinjata.

Odvetnica Neva Čokert je povedala, da so se v Odvetniški pisarni Zupančič Čokert po pooblastilu Inštituta in v sodelovanju Pravne mreže za varstvo demokracije vložili tožbo zoper politika Aleša Hojsa. "Namen tožbe je v prvi vrsti, da se prepreči blatenje, navajanje neresničnih dejstev na družbenih omrežjih, katerih namen je izključno diskreditirati nevladne organizacije, v tem konkretnem primeru Inštitut 8. marec. Zahtevamo pa tudi plačilo odškodnine za nematerialno škodo, in sicer v višin 3000 evrov," je dejala.

Kovačeva je medtem dejala, da je tožba del širših prizadevanj Inštituta za dvig nivoja komuniciranja in zmanjšanja sovražnega govora. "Zanjo smo se odločili, ker verjamemo, da je širjenju laži treba postavljati mejo. Gre se za tožbo s simbolnim zneskom odškodnine, vendar pa želimo s tem pokazati, da je to nedopustno in da so posledice lahko velike," je dejala.

To sicer ni bil edini tovrsten zapis na družbenih omrežjih v tistem času, je pa bila Hojsova obtožba ena hujših, so dodali na tiskovni konferenci. Sporočala je namreč, "da so vse civilnodružbene organizacije in tudi strokovnjaki, ki so sodelovali pri tem referendumu, krivi, da ni vode za gašenje požarov". "To je sporno iz več razlogov: ker so izkoriščali grozljivo tragedijo in stisko ljudi za nabiranje političnih točk, ker so lagali o nas in blatili naše ime, pa tudi, ker je to sprožilo tudi številne verbalne napade in druge grozljive zapise, ki so se vrstili bo družbenih omrežjih," je dejala Kovačeva.

Okoljski pravnik Aljoša Petek pa je dejal, da mora imeti javnost seveda vedno možnost, da izrazi svoja stališča, da pa so ta lahko podkrepljena z dejstvi ali pa tudi ne."V primeru gre za izkoriščanju referenduma za doseganje lastnih ozkih političnih ciljev. Pri noveli zakona o vodah gre za nesporen vpliv na vode. Govorimo o dejstvih. To pa je na referendumu potrdila tudi velika podpora volivcev in volivk," je dejal. Dodal je tudi, da so vsakršne trditve, da je referendum v kakršnikoli obliki vplival na gašenje požarov na Krasu "absurdne in neresnične".

"Vsak odgovarja za svoja dejanja in žanje posledice svojih dejanj. Naj bo tudi tokrat tako," je še dodal.

Ob tem so naslovili tudi številne napade, grožnje, diskreditacije, laži na splošno. "Vtikajo se tudi v naše družine. Tega smo se nekako navadili, ampak na neki točki moramo potegniti črto in postaviti mejo. To se namreč ne dogaja le nam," so poudarili v Inštitutu.

Za odziv smo prosili tudi nekdanjega ministra, ki pa je dejal, da bo zadevo komentiral, ko bo tožbo prejel.