Enota Pikapolonica, hiša v romskem naselju Žabjak, kjer vrtec obiskuje 28 otrok. "Otroke vpisujemo na terenu, hodimo od družine do družine in vpisujemo otroke, vendar ne nasprotujejo in tudi v zadnjem času, zadnji dve leti, je obisk zelo velik," razlaga ravnateljica vrtca Pedenjped Meta Potočnik in dodaja, da vrtec v tem romskem naselju deluje že več kot 30 let. Vključevanje v družbo pomeni tudi vzgojo otrok od malega, pravi Potočnikova in dodaja: "Sami vemo, kako zelo je potrebno, da so otroci vključeni v vzgojni program, da se seveda naučijo nege, uporabe sanitarij, uporabe vsega ostalega in seveda se naučijo učnega sistema, kajti v vrtcu otroke pripravljamo na šolo."
V Pikapolonici gre za poldnevni program, kjer otroci do tretjega leta pridejo ob sedmih zjutraj, ponje pa po kosilu ob enih pridejo starši ali drugi sorodniki, med katerimi srečamo tudi dedka, ki ga veseli, da vnukinja obiskuje vrtec. "Zato, ker se v vrtcu naučijo lepo slovensko, potem pa gredo v prvi razred in se potem čim bolje spoznajo z vsem, se veliko naučijo in to se mi zdi zelo pomembno," poudarja.
Ravnateljica Potočnikova še dodaja, da težava nastopi, ko otroci odidejo v šolo, kjer nekaj razredov še obiskujejo, potem pa ne več: "So pa otroci, ki jih seveda prehiti narava, prenehajo hoditi v šolo, potem je tukaj zunaj vandalizem, zunaj je nemogoče. Pridejo otroci z energijsko pijačo, tudi s cigareto ..." In zato meni, da bi morali narediti večje korake na sistemski ravni oziroma da bi morali otroke spremljati in spodbujati vsaj skozi osnovno šolo.
'Le desetina romskih otrok iz jugovzhoda države doseže osnovnošolsko izobrazbo'
Povprečno le približno desetina otrok iz romskih družin v jugovzhodnem delu države doseže osnovnošolsko izobrazbo, opozarja Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. K takšnemu stanju pomembno prispeva to, da romski otroci pred začetkom šole večinoma niso vključeni v predšolske programe, ugotavlja v posebnem poročilu: "Predšolska vzgoja namreč ni obvezna, romski starši pa vrtcem kot institucijam v veliki meri tudi ne zaupajo in za varstvo najmlajših praviloma raje poskrbijo sami. Šola je zato pogosto okolje, v katerem se ne počutijo sprejeti in spoštovani."
"Stanje na področju vzgoje in izobraževanja romskih otrok in mladostnikov se ne izboljšuje tudi zato, ker država ne meri učinkovitosti svojih ukrepov. To je ključno, da bi vedeli, kateri ukrepi so uspešni, kateri pa ne. Med priporočili, ki jih dajemo pristojnim, je zato vnovič tudi, naj čim prej začnejo zbirati in analizirati podatke o učnem napredku te skupine otrok," meni Lobnik. Ob tem predlaga tudi večji poudarek na učenju slovenščine in ukrepe za večjo vključenost romskih otrok v vrtce tudi izven romskih naselij, Svetu romske skupnosti pa aktivno sodelovanje pri ozaveščanju o pomenu izobraževanja.
"Strpnost do manjšine pa je povezana tudi z vprašanjem občutka varnosti večine. Izboljšanja stanja pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov zato ni mogoče misliti brez zagotovitve varnosti za vse ostale prebivalce, ki živijo z Romi," je še opozoril Lobnik, ki sicer obžaluje nedavno tragično smrt žrtve nasilja v Novem mestu.
