Po burni in polemični razpravi so poslanci vladne koalicije z večino glasov zavrnili opozicijsko zahtevo o razpisu referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih. Pred glasovanjem so poslanci SDS, SLS, NSi in SNS napovedali obstrukcijo in zapustili plenarno dvorano.
Poslanci koalicijske LDS, ZLSD, Desus ter poslanca obeh manjšin so s 46 glasovi za in nobenim proti potrdile mnenje parlamentarnega odbora za notranjo politiko ter parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki sta ocenila, da se z vložitvijo zahteve za razpis referenduma "podaljšuje protiustavno stanje."
Janša: Ustavni udar brez pravne podlage
Podporo referendumu in nasprotovanje sklepu odbora za notranjo politiko so ob predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali v SDS, NSi, SLS in SNS. Predsednik SDS Janez Janša je sprejeti sklep označil kot "ustavni udar brez pravne osnove," saj bi državni zbor po ustavi moral razpisati referendum, če ga zahteva tretjina poslancev.
Tudi Janez Drobnič (NSi) se je strinjal, da je današnji sklep DZ neustaven, Franci Rokavec (SLS) in Sašo Peče (SNS) pa sta poudarila, da bi bilo mogoče vprašanje izbrisanih ustrezno rešiti le z ustreznim ustavnim zakonom. Peče je še dodal, da so v SNS pripravljeni umakniti podpise pod referendumsko zahtevo, če dobijo zagotovilo, da se v tem mandatu zavrne sistemski zakon in sprejme ustavnega. Da je rešitev z ustavnim zakonom mogoča, je potrdil tudi Miran Potrč (ZLSD), a "nikakor z izsiljenim zakonom ali referendumom," kot je poudaril. Dorijan Maršič (LDS) in Vojko Čeligoj (DeSUS) sta podprla mnenje parlamentarne zakonodajno-pravno službe o "neutemeljenosti in neustavnosti referenduma."
Opozicija ponavljala očitke
Že v torek so opozicijski poslanci kritično ocenjevali delo vlade, ki jo obtožujejo "neuresničenih obljub državljanom, ki jih je vladna koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo na začetku mandata leta 2000, slabega upravljanja z državo ter razraščajoče se korupcije in klientelizma."
Tudi danes so opozicijski poslanci ponavljali očitke glede dela vlade na različnih področjih. Nekaj razpravljavcev je znova opozorilo na preveliko centralizacijo države. Franc Pukšič (SDS) je denimo poslanke in poslance vladne koalicije vprašal, zakaj niso podprli predloga novega zakona o vzpodbujanju regionalnega razvoja, v katerem je bilo zapisano, da bo uvajal regionalno štipendijsko shemo, regionalne inkubatorje in tehnološke centre. Med razpravo je bilo slišati tudi nekaj očitkov glede gibanja brezposelnosti v Sloveniji, za katero vlada zagotavlja, da se zmanjšuje. Poslancu SDS Jožetu Tanku se zdi gibanje registrirane brezposelnosti popolna manipulacija z evidencami. Dejansko je brezposelnih 125.000, je tovrstne očitke ponovil Tanko, saj v uradnih evidencah niso upoštevani brezposelni na javnih delih in usposabljanjih.
Jožef Jerovšek (SDS) je opozoril, da so v stečajnih postopkih v nekaterih mariborskih podjetjih stečajni upravitelji v dogovoru s centri moči pospravili milijarde tolarjev. Ukrepi pravosodnega ministrstva pa so bili le navidezni, zaradi česar so trije poslanci na predsednika vlade Antona Ropa pred dnevi tudi naslovili javni poziv za razrešitev pravosodne ministrice Zdenke Cerar.
Franc Sušnik (SDS) je opozoril na propadanje kmetij, saj je od osamosvojitve propadlo približno 30.000 kmetij, ter dodal, da je bilo leta 2000 v Sloveniji približno 86.000, od tega je bilo več kot 43.000 kmetij, ki so gojile dve ali manj glav velike živine. Tako je ocenil, da vlada ni prepoznala slovenske posebnosti, zato razdrobljenosti kmetij ni upoštevala pri pogajanjih in v pripravi podzakonskih aktov in predpisov, sprejetih v zadnjem štiriletnem obdobju. Tako je poudaril, da ni bilo storjenega nobenega pozitivnega premika, s katerim bi zaustavili izrazito negativne trende, saj program sanacije na področju kmetijstva ne obstaja. Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik mu je sicer pritrdil, da se je zmanjšalo število kmetij, vendar zgolj tistih, ki obsegajo manj kot pet hektarjev, medtem ko se je delež večjih kmetij celo povečal. Na to po ministrovih besedah kaže tudi podatek, da se je obseg kmetijskih zemljišč v uporabi s 424.000 hektarjev leta 2000 povečal na 465.000 hektarjev.
Predsednik NSi Andrej Bajuk je izrazil prepričanje, da je predlagateljem interpelacije med razpravo uspelo dokazati, da se javni dolg države ni ustalil, kot zatrjuje vlada. Prvak SDS Janez Janša pa je ob koncu razprave nanizal še nekaj očitkov na račun vladne koalicije, ki jih tej po njegovem mnenju ni uspelo zavreči. Ponovil je še očitke o stroških dela, ki so v Sloveniji med najvišjimi, kar po njegovem mnenju predstavlja nestimulativno okolje za gospodarstvo. Janša je po lastnih besedah našel tudi nekaj protislovij med argumenti vlade, izrečenimi na tokratni seji, in vladnim osnutkom dokumenta o strategiji razvoja Slovenije. Tako je v strategiji zapisano, da je eden od ključnih problemov v Sloveniji slaba kakovost vladanja, je dejal Janša in poudaril, da država potrebuje boljše in bolj pošteno upravljanje ter razpolaganje z davkoplačevalskimi sredstvi.
