Po prepričanju slovenskih demokratov je MNZ brez zakonske podlage začelo izdajati dopolnilne odločbe za izbrisane.
Vložitev interpelacije je nedavno napovedal predsednik slovenskih demokratov Janez Janša v primeru, da bo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) brez zakonske podlage začelo izdajati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju za nazaj izbrisanim, ki so v letih po nezakonitem izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobili dovoljenje za stalno prebivanje.
V skladu s poslovnikom državnega zbora lahko interpelacijo o delu ministra vloži najmanj deset poslancev (opozicijska SDS ima sicer 13 poslancev). V interpelaciji mora biti jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je predmet interpelacije. Predsednik državnega zbora zatem interpelacijo pošlje ministru in vsem poslancem ter določi rok za odgovor, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni. Predstavnik poslancev, ki so vložili interpelacijo, ima pred razpravo o interpelaciji slednjo pravico obrazložiti. Interpelacija se lahko umakne do začetka glasovanja o njej. Minister, na katerega se nanaša interpelacija, ima v skladu s poslovnikom pravico kratko obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo.
V bran notranjemu ministru se je postavil tudi predsednik republike, ki je prepričan, da Bohinc z izdajanjem dopolnilnih odločb izbrisanim, če je pri tem izhajal iz odločbe ustavnega sodišča, ni kršil zakonodaje. Poudaril je namreč, da je odločbo ustavnega sodišča mogoče izvršiti tudi brez zakona. Ob tem pa je dejal, da je vprašanje kazenske odgovornosti, ki so jo navedli v referendumski pobudi o sistemskem zakonu, povsem neprimerno.
Premier Anton Rop pa je glede napovedane interpelacije zoper notranjega ministra Rada Bohinca, ki jo je napovedala opozicijska SDS, povedal, da bo šlo za zanimivo interpelacijo, ki se bo nanašala na očitek, da nekdo izpolnjuje odločbo ustavnega sodišča. Po njegovem mnenju bo šlo pri tem za interpelacijo, ki bo pokazala na način razmišljanja in pojmovanje pravne države tistih, ki jo bodo vložili.
Bohinc: Izdaja odločb v čim krajšem času
Minister Bohinc je danes pojasnil odločitev ministrstva, ki je v torek začelo izdajati upravne odločbe izbrisanim neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Kot je poudaril, so te odločbe v svojem bistvu dopolnilne in ugotovitvene. Izdane bodo namreč le tistim, ki so že dobili dovoljenje za stalno bivanje v državi in so v postopku pred upravnim organom enkrat že dokazali, da so dejansko živeli oz. stalno prebivali v Sloveniji od februarja 1992. Posebej pa se z vpogledom v spis in register to ugotavlja tudi sedaj.
Po ministrovih besedah so začeli z izdajanjem odločb tistim, ki jim je bilo dovoljenje za stalno bivanje izdano jeseni 1992 ter bodo nadaljevali po kronološkem zaporedju za prihodnja leta. Odločbe bo ministrstvo osebno vročalo upravičencem, kar pomeni, da bo pošiljka z odločbo poslana na zadnji naslov, na katerem je bil upravičenec vpisan v evidenci stalnega prebivalstva. Pošiljko bo lahko prevzel naslovnik, notranjemu ministrstvu pa bo vrnjena povratnica s podpisom in datumom prevzema.
Kot je napovedal Bohinc, bodo skušali delo organizirati tako, da bodo nezakonito stanje odpravili v kar se da kratkem času; razmišljajo tudi o tem, da bi v delo pritegnili nekaj več upravnih delavcev, ne le z ministrstva, ampak morebiti tudi iz drugih vladnih služb. Na vprašanje, v kolikšnem času bodo izdane vse odločbe, tako minister še ni imel odgovora, dejal je le, da ta čas "ne bo zelo kratek, saj gre za veliko število odločb". Sicer pa na ministrstvu poudarjajo, da odločba ne prinaša nikakršnih pravic do odškodnin. Kdor zatrjuje, da mu je bila s strani države z izbrisom povzročena kakršnakoli škoda, bo moral to dokazati pred sodiščem.
Odločbe na podlagi odločbe ustavnega sodišča
MNZ je dopolnilne odločbe začelo izdajati v torek, in sicer neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je v osmi točki odločbe z aprila lani ministrstvu naložilo izdajanje odločb. Ministrstvo je opozorilo tudi na dejstvo, da tehnični zakon, ki bi zakonsko določil način izvršitve odločbe ustavnega sodišča, zaradi referendumske pobude ni začel veljati. Ministrstvo je v sporočilu še pojasnilo, da 4. odstavek 153. člena ustave določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Da je odločbe ustavnega sodišča šteti za zakonit predpis, pa je ustavno sodišče prvič obrazložilo v svojem sklepu z 22. decembra lani, so zatrdili na MNZ.
Janša je v začetku januarja izrazil prepričanje, da bi bila izdaja dopolnilnih odločb zgolj na podlagi odločbe ustavnega sodišča v nasprotju z ustavo. Takšne odločbe bi bile tudi nezakonite, saj praktično vsa pravna stroka meni, da jih brez zakonske podlage ni mogoče začeti izdajati, je takrat še dejal Janša. Dodal je, da bi bilo takšne odločbe treba revidirati, zoper odgovorne pa sprožiti tudi ustrezne kazenske postopke.
Bohinc je po aprilski odločbi ustavnega sodišče sprva zagotovil, da bo MNZ dopolnilne odločbe izdalo, nato pa si je premislil, saj so pravni strokovnjaki ministrstvu svetovali, da je treba odločbe izdajati na podlagi zakona. Zato so na ministrstvu pripravili tehnični zakon o izbrisanih, o katerem naj bi potekal referendum. Koalicijski poslanci so želeli referendum preprečiti s pobudo za oceno ustavnosti takšnega referenduma, vendar je državni zbor zamudil rok za vložitev zahteve za presojo ustavnosti, zato jo je ustavno sodišče zavrglo. Kljub temu je sodišče v odločitvi s konca decembra lani med drugim zapisalo, da so protiustavne posledice nastale že s tem, ko je potekel rok za izvršitev odločbe ustavnega sodišča z aprila lani in tudi z nespoštovanjem osme točke iste odločbe.
Kot je takrat zapisalo ustavno sodišče, z morebitno zavrnitvijo tehničnega zakona ne bo ugasnila dolžnost državnega zbora, da izvrši odločbo sodišča, prav tako pa ne bo ugasnila dolžnost notranjega ministrstva, da takoj začne z izvrševanjem osme točke odločbe ustavnega sodišča (z izdajo dopolnilnih odločb). "Ob tem se sicer lahko zastavi vprašanje smiselnosti takšnega referenduma, vendar je to politično in ne ustavnopravno vprašanje," je sodišče zapisalo v odločitvi.
Umik predloga ustavnega zakona
Kot sta povedala vodje poslanskih skupin SDS in NSi, France Cukjati in Janez Drobnič, po današnjem začetku izdajanja odločb v omenjenih poslanskih skupinah ne vidijo več smisla, da bi iskali sporazumne rešitve. Glede napovedane interpelacije zoper ministra za notranje zadeve Rada Bohinca sta vodji poslanskih skupin potrdila, da o njej sicer razmišljajo in jo pripravljajo, vendar pa je ne bodo vložili kar "čez noč".
"Želeli smo, da bi bila z ustavnim zakonom vsa procedura zakonita, omejena in vodena, ker pa je prišlo do neposredne nezakonite izdaje odločb, kar se bo očitno nadaljevalo, smatramo, da je pogovor o nadaljnjem zakonu brezpredmeten, saj bi nam le jemal čas in energijo," je prepričan Cukjati. Popolnoma nesmiselno je namreč govoriti o kateremkoli zakonu, tako tehničnem in sistemskem kot tudi o ustavnem, če se je vlada odločila brez zakonske osnove razrešiti to zadevo. Nasprotno, upoštevajoč prakso vladajočih strank, bi vlada takšen zakon celo uporabila za retroaktivno legalizacijo svojih nezakonitih dejanj, meni predsednik poslanske skupine SDS.
Drobnič je dodal, da z izdajanjem odločb ministrstvo pravzaprav suspendira oba poskusa uveljavitve zakona, tako tehničnega kot tudi sistemskega. Glede na vse zaplete se mu zato zdi smiseln umik predloga postopka za dopolnitev ustavnega zakona. Ob teh postopkih se v NSi namreč sprašujejo, ali je smiselno sprejemati kakršenkoli nov zakon, zato da bi legalizirali neko početje, ki je nelegitimno in nelegalno. Sprašujejo se tudi, kakšen je status teh odločb, po njihovih informacijah naj bi šlo za neke začasne odločbe, ali so te tudi negativne ali bodo samo pozitivne, kakšen je kriterij izdajanja, kdaj se bo opravila revizija.
V SNS ogorčeni
V SNS so prepričani, da je vlada z odločitvijo o začetku vročanja dopolnilnih odločb o stalnem prebivanju izbrisanim izdala državne interese in začela s postopkom spreminjanja slovenske osamosvojitve ter s tem dokončno priznala svojo nesposobnost in nemoč.
Zato pozivajo ministre, da prekinejo z arogantnimi in samovšečnimi potezami, ki gredo na škodo celotne Slovenije. V nasprotnem primeru pa bi bilo pošteno, da omenjeni vladni možje razmislijo o tem, da druščino imenovano vlada zapustijo, saj bi tako pripomogli k imenovanju nove, druge vlade, ki bo imela dostojanstvo in sposobnosti reševati probleme v interesu državljank in državljanov, še menijo v SNS.
Kot je znano, je ministrstvo za notranje zadeve v torek začelo vročati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju izbrisanim. Ker tehnični zakon, ki bi zakonsko določil način izvršitve odločbe ustavnega sodišča iz 3. aprila 2003, zaradi referendumske pobude ni začel veljati, notranje ministrstvo upravne odločbe izdaja neposredno na podlagi osme točke omenjene odločbe ustavnega sodišča. Pri tem se sklicuje na 4. odstavek 153. člena ustave, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.
ZLSD: Opozicija ima vprašanje izbrisanih za predvolilno temo
Zdi se, da za opozicijo ni druge teme, kot je vprašanje izbrisanih, v zvezi s katerim želijo vedno znova odpirati dodatna vprašanja ter vznemirjati državljane in državljanke. Njeno ravnanje kaže, da gre za predvolilno temo, ne pa za resen problem, je na novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Potem ko so bila rešena vsa pomembnejša vprašanja, npr. vprašanje individualnega ugotavljanja prisotnosti in vprašanja o tem, da imajo pravico do odločbe samo tiste osebe, ki so res neprekinjeno stalno bivale v Republiki Sloveniji, "ko smo skratka rešili vsa bistvena vsebinska vprašanja, opozicija vsak dan znova načenja to temo", je kritičen Potrč.
Umik predloga ustavnega zakona o izbrisanih, ki sta ga NSi in SDS vložili po tem, ko je državni zbor zavrnil spremembe odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, po Potrčevem mnenju pomeni nov zaplet. Koalicija Slovenija ni pripravljena na pogovore in spoštovanje odločitev ustavnega sodišča (US), ampak želi na novo "dramatizirati stvari".