Državni zbor je po končani več kot 12-urni razpravi o interpelaciji o delu in odgovornosti ministra za zdravje Dušana Kebra zavrnil predlog poslancev SDS in NSi (koalicija Slovenija) za ministrovo razrešitev.
Razrešitev ministra Kebra je podprlo 28 poslancev, proti nezaupnici je glasovalo 47, navzočih pa je bilo 82 poslancev. Za izglasovanje nezaupnice ministru bi morala glasovati večina vseh poslank in poslancev, torej najmanj 46.
Razprava o interpelaciji se je namreč končala z glasovanjem o sklepu, s katerim je državni zbor ocenil delo ministra. Sklep oziroma zahtevo za glasovanje o nezaupnici ministru zaradi očitanih domnevnih kršitev zakonov in podzakonskih predpisov so predložili vlagatelji interpelacije, poslanci opozicijskih SDS in NSi. Ker nezaupnica ni bila izglasovana, se šteje, da minister ni bil razrešen.
Očitki proti ministru Kebru niso prepričali večine
Po pričakovanjih je za interpelacijo glasovalo 20 poslancev iz vrst koalicije Slovenija (SDS, NSi), štirje poslanci SNS in trije poslanci SMS. V skladu z napovedmi se jim je pridružil le še poslanec vladne SLS Brenčič, sedem poslancev te stranke Janez Podobnik, Franci Rokavec, Franc Kangler, Janez Kramberger, Andrej Fabjan, Vili Trofenik in Jurij Malovrh pa se je glasovanja vzdržalo.
Po letu 1992 je Keber (iz vrst LDS) že četrti minister, ki je odgovoren za zdravstveni resor. Pred njim je v letu 2000 v času desnosredinske vlade Andreja Bajuka za približno pol leta ministrstvo za zdravstvo prevzel Andrej Bručan iz vrst SDS. Od 1997 do 2000 je zdravstveni resor vodil minister iz vrst SLS Marjan Jereb, pred njim pa je bil minister za zdravstvo Božidar Voljč (Zeleni Slovenije), zoper katerega so se poslanci ZLSD 1996 neuspešno trudili z interpelacijo; očitali so mu objektivno odgovornost za poslabšanje razmer v zdravstvu.
Razprava o interpelaciji je trajala dobrih 12 ur
Državni zbor je obravnavo interpelacije, ki jo je zoper ministra Kebra vložila opozicijska koalicija Slovenija, začel opoldne.
Najprej so dopolnilno obrazložitev podali predlagatelji interpelacije, ki ministru med drugim očitajo, da je odgovoren za več kršitev zakonodaje, zaradi katerih je bila v zdravstvenem sistemu povzročena škoda. Nato je svoje argumente predstavil minister, ki je vse očitke sicer že zavrnil tudi v obsežnem odgovoru, poslanem državnemu zboru.
Podpisniki interpelacije, 15 poslank in poslancev SDS in NSi, so očitke popisali na sedmih straneh in jih strnili v osem točk. Med drugim so kritični do prodaje bolnišnice Trnovo, pre(počasne) gradnje nove Pediatrične klinike, bele knjige zdravstvene reforme in po njihovem prepričanju neustreznega reševanja kadrovskih problemov v zdravstvu. Vse trditve vlagateljev interpelacije so neresnične in neutemeljene, pravi minister Keber. Kažejo na nepoznavanje zakonodaje in dejstev ali pa so plod subjektivne presoje, je že ob posredovanju odgovora državnemu zboru napovedal Keber, ki namerava pokazati tudi na obseg opravljenega dela ter predstaviti nekatere glavne cilje zdravstvene reforme.
Minister tudi zavrača očitke, da bi bila zgradba bolnišnice Trnovo prodana po nerazumno nizki ceni, poslovni prostori na Štefanovi 1, ki jih je v zameno ob kupnini pridobilo ministrstvo, pa nerazumno visoko ocenjeni. Vrednost bolnišnice Trnovo je bila namreč po njegovih besedah ekvivalentno nadomeščena - del s kupnino, del s prostori v Nebotičniku. Cenitev nepremičnin pa je opravil pooblaščeni ocenjevalec.
Na Kebra leti tudi očitek, da ni poskrbel za aktivnosti, ki bi pospešile gradnjo nove Pediatrične klinike. Minister sam pa je prepričan o nasprotnem; s svojim ravnanjem je omogočil, da se je gradnja sploh začela. Popravil je napake, ki so bile storjene pred začetkom njegovega mandata. Tako je med drugim projekt nove otroške bolnišnice, sprva zasnovan prerazkošno, doživel racionalizacijo. Ministrstvo za zdravje pa ni mirovalo niti na področju kadrovske politike, je razbrati iz odgovora na očitek o neizvajanju zakonskih zavez za reševanje kadrovskih problemov. Ministrstvo je začelo z reformo modelov razdeljevanja sredstev, pristopilo pa je še k aktivni politiki zaposlovanja in optimizaciji mreže javne zdravstvene službe z zmanjševanjem razlik v preskrbljenosti.
