Danes imamo v Sloveniji še vedno visoko kakovost življenja, vendar se temelji te blaginje močno krčijo, je v izjavi za medije v Ljubljani dejala Nahtigal.
"Staranje prebivalstva povečuje potrebe po zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in pokojninah, digitalizacija in umetna inteligenca pa hitro spreminjata delo in gospodarstvo. Urad za makroekonomske analize in razvoj nas opozarja, da je blaginja, ki jo uživamo danes, finančno nevzdržna, če je ne bo podpiralo bistveno močnejše in bolj produktivno gospodarstvo," je poudarila.
Zaradi spremenjenih razmer prihodnje rasti gospodarstva po njenih besedah ne bo več mogoče graditi predvsem na večjem obsegu dela, temveč bomo morali začeti ustvarjati več lastnih produktov in storitev z visoko dodano vrednostjo.
"Da pa bomo to lahko naredili, potrebujemo bolj konkurenčno poslovno okolje. To seveda zahteva celovitejše reforme na več področjih: na področju znanosti in razvoja, davčnega okolja ter vlaganj v digitalizacijo, sodobne tehnologije in energetiko," je povedala.
Poudarila je, da interventni zakon ne rešuje vseh razvojnih izzivov, je pa vsekakor prvi korak v pravo smer. "GZS se bo zato v referendumsko kampanjo aktivno vključila in bo seveda zakon podprla. Za to imamo tudi mandat upravnega odbora," je napovedala.
GZS po njenih besedah nedvomno ostaja neodvisna in nepolitična organizacija, ki ukrepe vsakokratne vlade presoja izključno po njihovem vplivu na razvoj celotne države. "Vedno bomo konstruktivno kritični, ko je to potrebno, in pohvalili bomo dobre smeri in rešitve," je dejala.
Med bistvenimi ukrepi iz zakona je izpostavila tako imenovano razvojno kapico oziroma kapico na socialne prispevke, s katero bi podjetja po njenih besedah lažje zadržala in privabila strokovnjake za najzahtevnejša delovna mesta. V zbornici si bodo ob tem še naprej prizadevali za postopno znižanje višine kapice s 7500 na 6000 evrov.
Izpostavila je med drugim tudi možnost hkratnega prejemanja plače in polne pokojnine, rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, nižjo obdavčitev dolgoročnega oddajanja nepremičnin ter nižjo stopnjo davka na dodano vrednost za energente in nekatera osnovna živila.
Kot je še poudarila, njihova podpora zakonu ni brezpogojna. Od vlade pričakujejo odgovorno izvajanje ukrepov, spremljanje njihovih učinkov in uvajanje potrebnih izboljšav, pri čemer so pripravljeni konstruktivno sodelovati.
Sindikalni centri zaključujejo zbiranje overjenih podpisov za referendum
Predstavniki delojemalcev, ki so začeli podpise zbirati 1. septembra, so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve.
Kot napovedujejo, bodo referendumsko kampanjo pripravili skrbno in odgovorno, zagovornike zakona, ki naj bi manipulirali in diskreditirali - zaradi domnevne zlorabe celostne grafične podobe sindikalne akcije Proti razkroju Slovenije je padla celo kazenska ovadba - pa pozivajo k dostojni in spoštljivi razpravi.
Sindikalne centrale v njihovih prizadevanjih podpirajo tudi v opoziciji in delu nevladnih organizacij, kjer se strinjajo, da zakon šibi socialno državo.
Predlagatelji interventnega zakona, poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, so medtem prepričani, da spremembe vsem nekaj prinašajo in nikomur nič ne jemljejo.
Tako kot gospodarska združenja zakon vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države, zato so razočarani, da ga čaka referendum. Sindikatom očitajo blokiranje vlade in zlorabo svoje mreže za "širjenje lažnih prepričanj".
Kritičen je tudi premier Janez Janša, čigar stranka SDS je v DZ prispevala podpise za zakon. Prihajajoči referendum je minuli teden označil za ključno bitko med "konceptom razvoja in konceptom zavisti", rezultat pa naj bi dolgoročno določil usodo slovenskega poslovnega okolja.
Interventni zakon, ki ga je parlament potrdil 11. maja, vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
Kdaj bo referendum, še ni znano, se je pa v zadnjih dneh omenjalo začetek decembra.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.