Interventni zakon je v parlamentu spet razklal politiko na dva dela. Dosedanji vladajoči – Svoboda, Levica in SD – skupaj s sindikati napovedujejo naknadni zakonodajni referendum, najverjetnejša prihodnja koalicija pa računa na to, da ga ustavno sodišče ne bo dovolilo, saj zakon vsebuje tudi določbe o davkih, o katerih pa je pri nas referendum prepovedan, o zakonu pa se lahko glasuje le v celoti.
Predlagatelji zakona trdijo, da bo ta prinesel koristi vsem prebivalcem, nasprotniki pa menijo, da gre le za politično vstopnico v novo Janševo vlado. Osrednji problem ostaja (ne)ustavnost morebitnega referenduma.
"Zakonodajno-pravna služba je že v svojem mnenju zapisala, da se lahko referendum razpiše samo na celoten zakon in da glede na to, da vsebuje določbe o davkih, tak referendum naj ne bi bil dopusten," je v studiu dejal Tadej Ostrc iz vrst Demokratov. Tudi poslanec SD Damjan Bezjak Zrim je priznal, da so na te pravne ovire že bili opozorjeni, a meni, da bodo sindikati ob podpori strank vseeno zbrali 40.000 potrebnih podpisov.
"To ni interventni zakon niti zakon za razvoj Republike Slovenije. To je vstopnica desnega trojčka k četrti Janševi vladi in to je bil njihov pogoj, da vstopijo v vlado, nič drugega," je oponesel Bezjak Zrim.
Ostrc medtem zagovarja sprejeti zakon kot razvojno orodje in poudarja, da zakon nikomur nič ne jemlje, ampak odpira prostor za tuje investicije in nove razvojne projekte. Na drugi strani pa Socialni demokrati in sindikati opozarjajo, da so finančne posledice za proračun ogromne. Ocene se gibljejo od 500 milijonov pa vse do ene milijarde evrov izpada. Bezjak Zrim je izrazil dvom o financiranju javnega šolstva in zdravstva pod takšnimi pogoji, saj naj bi zakon neposredno vzel sredstva iz pokojninske in zdravstvene blagajne.
Poleg same vsebine je slišati tudi opozorila o hitrosti sprejemanja zakona. Kritiki iz SD poudarjajo, da je bil socialni dialog v tem primeru porušen, saj Ekonomsko-socialni svet (ESS) sploh ni dobil priložnosti za razpravo o poslanskem predlogu. Brez javne predstavitve mnenj in s hitrim postopkom je bila po mnenju opozicije javnost izključena iz pomembnih odločitev, ki bodo bremenile proračun za več sto milijonov evrov. Ostrc je na te očitke odgovoril, da se je z zakonom mudilo predvsem zaradi nujnih sprememb na področju zdravstvene dejavnosti, kjer bi lahko neukrepanje vodilo do kolapsa javnega zdravstvenega sistema že kmalu.
Sindikati so že za jutri napovedali predstavitev svojih stališč, hkrati pa začenja teči proces zbiranja 2.500 podpisov za začetek referendumske poti. Čeprav bo končna odločitev o morebitnem referendumu najverjetneje pristala na mizi ustavnih sodnikov, so politični akterji odločeni še naprej vztrajati pri svojih stališčih.
Celoten pogovor s Tadejem Ostrcem in Damjanom Bezjakom Zrimom si lahko ogledate v priloženem posnetku zgoraj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.