Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić, interventni zakon predvideva, da se bo raven dokazovanja za uveljavljanje regresnega zahtevka v primeru poškodbe pri delu zvišala z malomarnosti na hudo malomarnost delodajalca. "Torej bo treba še bolj dokazovati, da gre za hudo malomarnost delodajalca pri poškodbi pri delu, limitiran pa bo tudi znesek same odškodnine na dvajsetkratnik najnižje pokojninske osnove," je povzel.
Spomnil je, da ima ta ukrep dolgo brado, saj so si delodajalske organizacije zanj prizadevale več let. Po njegovem mnenju zato pri tem ne gre za vsebinski predlog, ampak za interes delodajalcev, da se znebijo odgovornosti pri zagotavljanju varnega delovnega okolja.
Interventni zakon po Lukićevih besedah z odpustki delodajalcem na tem področju poslabšuje delovne pogoje. Posledično pričakuje več poškodb pri delu.

Sindikati: Odpustek delodajalcem, ki slabo ravnajo z delavci
Če bi se z interventnim zakonom želelo spodbujati razvoj, bi se pogoje za delodajalce, ki imajo težave z varnostjo pri delu, zaostrilo, in jih prisililo, da v kakovostnejša in varnejša delovna mesta vložijo več kapitala, pa je ocenil predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič. "A tega ta zakon ne počne, počne nasprotno, daje potuho slabim delodajalcem in jim omogoča, da še naprej poslujejo s svojim poslovnim modelom, ki temelji na intenzivnem izkoriščanju delavcev," je prepričan.
Kot je pojasnil, trenutni sistem predvideva, da če se delavec poškoduje pri delu, potem strošek zdravljenja pade na delodajalca, prav tako strošek bolniškega nadomestila. S tem je sistem po Kovačičevih besedah vgradil ekonomsko spodbudo delodajalcem, naj skrbijo za varnost pri delu.
"Tako imenovani interventni zakon tu prinaša odpustek tistim delodajalcem, ki z delavci ravnajo slabo, bodisi zato, ker so lastniki preveč pohlepni, bodisi zato, ker so to podjetja, ki životarijo," je bil kritičen.
Delodajalci nevladnikom: Umetno ustvarjate konflikt
"Delodajalci za vsakega zaposlenega vsak mesec redno vplačujejo obvezni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Kljub temu pa ZZZS v primeru nesreče pri delu – tudi če je šlo za trenutek nepozornosti ali nesrečno naključje, pri čemer je delodajalec poskrbel za vse varnostne ukrepe, usposabljanja in zaščitno opremo – od delodajalca izterja celotne stroške zdravljenja, bolniških nadomestil in invalidnin," na trenutno prakso opozarjajo delodajalske organizacije. Po njihovih navedbah lahko zneski presegajo 100.000 evrov, kar za nekatera podjetja pomeni neposreden stečaj.
Pet reprezentativnih delodajalskih organizacij je zato odločno zavrglo trditve nevladnikov glede odgovornosti delodajalcev pri poškodbah pri delu. Pod odziv so se podpisale: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS).
Trdijo, da zakon za razvoj Slovenije ne odpravlja ali zmanjšuje varnosti pri delu zaposlenih, "saj pravice zaposlenih do zdravljenja in odškodnin ostajajo popolnoma nespremenjene" in zgolj ureja odgovornost delodajalca do ZZZS. Nevladnikom očitajo, da ustvarjajo umeten konflikt med delavci in delodajalci in s tem ogrožajo obstoj slovenskih podjetij in delovnih mest.

"Nad podjetniki visi Damoklejev meč"
Delodajalske organizacije izpostavljajo še, da ZZZS krije le primere, ko gre za lažjo malomarnost oziroma splet nesrečnih okoliščin. Nov zakon bo po njihovem mnenju prinesel pravičnejšo rešitev.
Trenutna ureditev je "Damoklejev meč", ki visi nad podjetniki in ubija podjetniški duh, je dejal član Upravnega odbora OZS in predsednik OOZ Logatec Bogdan Oblak. Očitke, da želijo delodajalci z zakonom znižati standarde varnosti pri delu, je ostro zavrnil.
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, je ob tem izpostavil, da si podjetja želijo pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja, v katerem vedo, v katerih primerih odgovarjajo. "V nasprotnem primeru se težje odločajo za nove naložbe in zaposlitve."
OZS: Interventni zakon ne spreminja nobene pravice zaposlenega glede varnega dela
Interventni zakon za razvoj Slovenije ne spreminja popolnoma nobene pravice zaposlenega glede varnega dela in delovnega mesta, so v odzivu na današnje navedbe nevladnikov, ki so opozorili na škodljive posledice zakona na področju varnosti pri delu, izpostavili v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS). Nevladnikom očitajo manipulacije.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil generalni direktor OZS Danijel Lamperger, interventni zakon z nobeno črko ne govori o tem, da bi se kakršnakoli pravica zaposlenega na področju varnosti in zdravja pri delu krčila ali pa da bi imel delodajalec zaradi tega zakona kakršnekoli manjše obveznosti do zagotavljanja varnega delovnega okolja.
Po njegovih besedah pa zakon zdravstveni zavarovalnici nalaga, da lahko regresni zahtevek delodajalcu poda ob večji malomarnosti ali ob naklepu. "Ne tako kot sedaj, ko je do regresnih zahtevkov prihajalo tudi ob vsakršnih manjših malomarnostih, ko so lahko bili ti zahtevki uničujoči do podjetja," je dodal.
Ob tem je spomnil na dejstvo, da podjetja že sedaj plačujejo zavarovanje za nesrečo pri delu, ampak se kljub temu iz tega zavarovanja nesreča ne krije, če se zdravstvena zavarovalnica ali sodišče za to tako odloči.
"Odločno nasprotujemo temu, da se na tem področju zastrašuje ali pa manipulira," je bil kritičen do navedb nevladnikov. Ti so na dopoldanski novinarski konferenci Inštituta 8. marec opozorili, da interventni zakon "šokantno in nevarno" omejuje odškodninsko odgovornost delodajalcev za poškodbe, ki so posledica kršenja predpisov o varnosti in zdravju pri delu.
Da trenutna ureditev glede uveljavljanja regresnih zahtevkov v primeru poškodbe pri delu "ubija podjetniški duh, ki ga imajo podjetniki v času delovanja in ko poslujejo z zaposlenimi", pa je dejal član upravnega odbora OZS Bogdan Oblak.
Zagotovil je, da podjetniki delajo vse za zagotovitev varnosti v njihovih obratih. Če imajo ob trenutni kadrovski podhranjenosti svoje zaposlene na bolniški, nimajo ljudi, ki bi opravljali delo oz. izvrševali naročila, je dodal. "Zato je res neumno in škodoželjno ter prav nesramno govoriti o tem, da mi nekaj delamo za nalašč, da bi se nekako otresli plačevanja, ker bi potem bile norme za zagotavljanje varnosti pri delu manjše," je bil kritičen.
Kot glavni problem pri trenutni ureditvi glede plačevanja regresnih zahtevkov je izpostavil določitev limita. "Sam imam tovarno v Dalmaciji in mi plačujemo minorna sredstva za to, da zavarujemo eventualni regresni zahtevek. Zakaj pa je to možno na Hrvaškem? Zaradi tega, ker imajo določen limit, kot pri avtomobilskem zavarovanju," je ponazoril.
Prepričan je, da če bi tudi naša država postavila limit pri izplačilu regresnih zahtevkov, potem bi tudi zavarovalnice oblikovale produkt, na podlagi katerega bi podjetniki lahko to zavarovali in bi bil ta "Demoklejev meč odstranjen". "Mi bi tako točno vedeli, kako velik riziko obstoja, če se zgodi nesreča, ki pa nikoli ne počiva," je še dodal.
Opozorilom OZS se pridružujejo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Kot so dodatno pojasnili v skupnem sporočilu za javnost, odškodninska in regresna odgovornost delodajalca ostaja polna v primerih naklepne kršitve varnostnih predpisov. V primeru hude malomarnosti je opredeljen najvišji znesek. Le kadar gre za lažjo malomarnost oziroma splet nesrečnih okoliščin, tveganje krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za katerega delodajalci že plačujejo prispevke.
"Pomembno je, da zakon ne odpravlja ali zmanjšuje varnosti pri delu zaposlenih, niti ne zmanjšuje odgovornosti delodajalcev napram zaposlenim. Podjetja, tako majhna kot velika, potrebujejo predvsem pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja. Že vnaprej morajo vedeti, v katerim primerih odgovarjajo in kje se njihova odgovornost konča. V nasprotnem primeru se težje odločajo za nove naložbe in zaposlitve. Zato pozdravljamo jasnejšo razmejitev med dejansko odgovornostjo delodajalca in tveganji," je izpostavil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Izraz 'Damoklejev meč' je metafora za nenehno in bližajočo se nevarnost, ki grozi nekomu na položaju moči ali uspeha. Izvor fraze tiči v antični grški legendi o Dioniziju starejšemu, vladarju Sirakuz, ki je svojemu dvorjanu Damoklu, potem ko mu je ta zavidal bogastvo in srečo, ponudil prestol. Nad prestol pa je dal z drobnim konjskim lasom obesiti oster meč, da bi Damoklu ponazoril, kako negotova in polna nevarnosti je oblast kljub navideznemu blagostanju.

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.