Slovenija

Nevladniki o potuhi nevarnemu delu, delodajalci o 'Damoklejevem meču'

Ljubljana, 16. 11. 2026 14.53 pred 1 uro 6 min branja 28

Gradbišče

Interventni zakon za razvoj Slovenije "šokantno in nevarno" omejuje odškodninsko odgovornost delodajalcev za poškodbe, ki so posledica kršenja predpisov o varnosti in zdravju pri delu, so na novinarski konferenci Inštituta 8. marec opozorili nevladniki. Zakon daje odpustke tistim delodajalcem, ki z delavci ravnajo slabo, so prepričani. "Delodajalci plačujemo prispevke za poškodbe pri delu, a ko se nesreča dejansko zgodi, zavarovanje ne deluje," jim odgovarjajo gospodarstveniki. Trdijo, da zakon ureja odgovornost delodajalca do ZZZS. Tudi v Obrtni zbornici nevladnikom očitajo manipulacije.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić, interventni zakon predvideva, da se bo raven dokazovanja za uveljavljanje regresnega zahtevka v primeru poškodbe pri delu zvišala z malomarnosti na hudo malomarnost delodajalca. "Torej bo treba še bolj dokazovati, da gre za hudo malomarnost delodajalca pri poškodbi pri delu, limitiran pa bo tudi znesek same odškodnine na dvajsetkratnik najnižje pokojninske osnove," je povzel.

Spomnil je, da ima ta ukrep dolgo brado, saj so si delodajalske organizacije zanj prizadevale več let. Po njegovem mnenju zato pri tem ne gre za vsebinski predlog, ampak za interes delodajalcev, da se znebijo odgovornosti pri zagotavljanju varnega delovnega okolja.

Interventni zakon po Lukićevih besedah z odpustki delodajalcem na tem področju poslabšuje delovne pogoje. Posledično pričakuje več poškodb pri delu.

Nevladniki trdijo, da interventni zakon spodbuja izkoriščanje delavcev
Nevladniki trdijo, da interventni zakon spodbuja izkoriščanje delavcev
FOTO: Inštitut 8. marec

Sindikati: Odpustek delodajalcem, ki slabo ravnajo z delavci

Če bi se z interventnim zakonom želelo spodbujati razvoj, bi se pogoje za delodajalce, ki imajo težave z varnostjo pri delu, zaostrilo, in jih prisililo, da v kakovostnejša in varnejša delovna mesta vložijo več kapitala, pa je ocenil predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič. "A tega ta zakon ne počne, počne nasprotno, daje potuho slabim delodajalcem in jim omogoča, da še naprej poslujejo s svojim poslovnim modelom, ki temelji na intenzivnem izkoriščanju delavcev," je prepričan.

Kot je pojasnil, trenutni sistem predvideva, da če se delavec poškoduje pri delu, potem strošek zdravljenja pade na delodajalca, prav tako strošek bolniškega nadomestila. S tem je sistem po Kovačičevih besedah vgradil ekonomsko spodbudo delodajalcem, naj skrbijo za varnost pri delu.

"Tako imenovani interventni zakon tu prinaša odpustek tistim delodajalcem, ki z delavci ravnajo slabo, bodisi zato, ker so lastniki preveč pohlepni, bodisi zato, ker so to podjetja, ki životarijo," je bil kritičen.

Delodajalci nevladnikom: Umetno ustvarjate konflikt

"Delodajalci za vsakega zaposlenega vsak mesec redno vplačujejo obvezni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Kljub temu pa ZZZS v primeru nesreče pri delu – tudi če je šlo za trenutek nepozornosti ali nesrečno naključje, pri čemer je delodajalec poskrbel za vse varnostne ukrepe, usposabljanja in zaščitno opremo – od delodajalca izterja celotne stroške zdravljenja, bolniških nadomestil in invalidnin," na trenutno prakso opozarjajo delodajalske organizacije. Po njihovih navedbah lahko zneski presegajo 100.000 evrov, kar za nekatera podjetja pomeni neposreden stečaj.

Pet reprezentativnih delodajalskih organizacij je zato odločno zavrglo trditve nevladnikov glede odgovornosti delodajalcev pri poškodbah pri delu. Pod odziv so se podpisale: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS).

Trdijo, da zakon za razvoj Slovenije ne odpravlja ali zmanjšuje varnosti pri delu zaposlenih, "saj pravice zaposlenih do zdravljenja in odškodnin ostajajo popolnoma nespremenjene" in zgolj ureja odgovornost delodajalca do ZZZS. Nevladnikom očitajo, da ustvarjajo umeten konflikt med delavci in delodajalci in s tem ogrožajo obstoj slovenskih podjetij in delovnih mest.

Delodajalske organizacije trdijo, da zakon prinaša pravičnejšo in evropsko primerljivo rešitev.
Delodajalske organizacije trdijo, da zakon prinaša pravičnejšo in evropsko primerljivo rešitev.
FOTO: OZS

"Nad podjetniki visi Damoklejev meč"

Delodajalske organizacije izpostavljajo še, da ZZZS krije le primere, ko gre za lažjo malomarnost oziroma splet nesrečnih okoliščin. Nov zakon bo po njihovem mnenju prinesel pravičnejšo rešitev.

Trenutna ureditev je "Damoklejev meč", ki visi nad podjetniki in ubija podjetniški duh, je dejal član Upravnega odbora OZS in predsednik OOZ Logatec Bogdan Oblak. Očitke, da želijo delodajalci z zakonom znižati standarde varnosti pri delu, je ostro zavrnil.

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, je ob tem izpostavil, da si podjetja želijo pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja, v katerem vedo, v katerih primerih odgovarjajo. "V nasprotnem primeru se težje odločajo za nove naložbe in zaposlitve."

OZS: Interventni zakon ne spreminja nobene pravice zaposlenega glede varnega dela

Interventni zakon za razvoj Slovenije ne spreminja popolnoma nobene pravice zaposlenega glede varnega dela in delovnega mesta, so v odzivu na današnje navedbe nevladnikov, ki so opozorili na škodljive posledice zakona na področju varnosti pri delu, izpostavili v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS). Nevladnikom očitajo manipulacije.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil generalni direktor OZS Danijel Lamperger, interventni zakon z nobeno črko ne govori o tem, da bi se kakršnakoli pravica zaposlenega na področju varnosti in zdravja pri delu krčila ali pa da bi imel delodajalec zaradi tega zakona kakršnekoli manjše obveznosti do zagotavljanja varnega delovnega okolja.

Po njegovih besedah pa zakon zdravstveni zavarovalnici nalaga, da lahko regresni zahtevek delodajalcu poda ob večji malomarnosti ali ob naklepu. "Ne tako kot sedaj, ko je do regresnih zahtevkov prihajalo tudi ob vsakršnih manjših malomarnostih, ko so lahko bili ti zahtevki uničujoči do podjetja," je dodal.

Ob tem je spomnil na dejstvo, da podjetja že sedaj plačujejo zavarovanje za nesrečo pri delu, ampak se kljub temu iz tega zavarovanja nesreča ne krije, če se zdravstvena zavarovalnica ali sodišče za to tako odloči.

"Odločno nasprotujemo temu, da se na tem področju zastrašuje ali pa manipulira," je bil kritičen do navedb nevladnikov. Ti so na dopoldanski novinarski konferenci Inštituta 8. marec opozorili, da interventni zakon "šokantno in nevarno" omejuje odškodninsko odgovornost delodajalcev za poškodbe, ki so posledica kršenja predpisov o varnosti in zdravju pri delu.

Da trenutna ureditev glede uveljavljanja regresnih zahtevkov v primeru poškodbe pri delu "ubija podjetniški duh, ki ga imajo podjetniki v času delovanja in ko poslujejo z zaposlenimi", pa je dejal član upravnega odbora OZS Bogdan Oblak.

O interventnem zakonu, ki so ga še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra.

Zagotovil je, da podjetniki delajo vse za zagotovitev varnosti v njihovih obratih. Če imajo ob trenutni kadrovski podhranjenosti svoje zaposlene na bolniški, nimajo ljudi, ki bi opravljali delo oz. izvrševali naročila, je dodal. "Zato je res neumno in škodoželjno ter prav nesramno govoriti o tem, da mi nekaj delamo za nalašč, da bi se nekako otresli plačevanja, ker bi potem bile norme za zagotavljanje varnosti pri delu manjše," je bil kritičen.

Kot glavni problem pri trenutni ureditvi glede plačevanja regresnih zahtevkov je izpostavil določitev limita. "Sam imam tovarno v Dalmaciji in mi plačujemo minorna sredstva za to, da zavarujemo eventualni regresni zahtevek. Zakaj pa je to možno na Hrvaškem? Zaradi tega, ker imajo določen limit, kot pri avtomobilskem zavarovanju," je ponazoril.

Prepričan je, da če bi tudi naša država postavila limit pri izplačilu regresnih zahtevkov, potem bi tudi zavarovalnice oblikovale produkt, na podlagi katerega bi podjetniki lahko to zavarovali in bi bil ta "Demoklejev meč odstranjen". "Mi bi tako točno vedeli, kako velik riziko obstoja, če se zgodi nesreča, ki pa nikoli ne počiva," je še dodal.

Opozorilom OZS se pridružujejo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Kot so dodatno pojasnili v skupnem sporočilu za javnost, odškodninska in regresna odgovornost delodajalca ostaja polna v primerih naklepne kršitve varnostnih predpisov. V primeru hude malomarnosti je opredeljen najvišji znesek. Le kadar gre za lažjo malomarnost oziroma splet nesrečnih okoliščin, tveganje krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za katerega delodajalci že plačujejo prispevke.

"Pomembno je, da zakon ne odpravlja ali zmanjšuje varnosti pri delu zaposlenih, niti ne zmanjšuje odgovornosti delodajalcev napram zaposlenim. Podjetja, tako majhna kot velika, potrebujejo predvsem pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja. Že vnaprej morajo vedeti, v katerim primerih odgovarjajo in kje se njihova odgovornost konča. V nasprotnem primeru se težje odločajo za nove naložbe in zaposlitve. Zato pozdravljamo jasnejšo razmejitev med dejansko odgovornostjo delodajalca in tveganji," je izpostavil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Razlagalnik

Izraz 'Damoklejev meč' je metafora za nenehno in bližajočo se nevarnost, ki grozi nekomu na položaju moči ali uspeha. Izvor fraze tiči v antični grški legendi o Dioniziju starejšemu, vladarju Sirakuz, ki je svojemu dvorjanu Damoklu, potem ko mu je ta zavidal bogastvo in srečo, ponudil prestol. Nad prestol pa je dal z drobnim konjskim lasom obesiti oster meč, da bi Damoklu ponazoril, kako negotova in polna nevarnosti je oblast kljub navideznemu blagostanju.

Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.
Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

SDS ima 666 svetnikov, Resnica osvojila zgolj eno svetniško mesto

Janša: Postavljamo temelje za profesionalno delovanje policije

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI28

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

dante_
16. 11. 2026 17.50
Gnusne laži Nike in njej podobnih
berger 2
16. 11. 2026 17.42
Jank. 10 pametnih ne more odgovoriti na eno butasto vpraašanje
Smuuki
16. 11. 2026 16.42
Več obveznosti ko bodo levica, svoboda, sindikati uzakonili dražji m2 stanovanja. Rezultat? Delavec danes ne more kupiti stanovanja. Jutri po uveljavitvi teh idej bodo szanovanja za delavce še enkrat težje dosegljiva. Čista zmaga revščini
jank
16. 11. 2026 16.52
Razreši naslednjo nalogo. Janezek ima 7 jabolk. Ali bo lahko dal 10 prijateljem dati po eni celo jabolko? Ko boste desničarji znali to izračunati, še boste zavedali katastrofe, v katero nas pelje desna hunta z zakonom o RAZKROJU.
jank
16. 11. 2026 16.39
Miselnost desne hunte v navezavi s kapitalom v zakonu o RAZKROJU je naslednja: Vrag pa delavci, oni naj bodo tiho, naj več delajo in naj se ne bunijo, ker so lahko srečni, da lahko delajo. Kakšna varnost! Če se kaj delavcem zgodi, so si pa sami krivi. Še več, morali bi odgovarjati, tudi materialno.
miabi
16. 11. 2026 16.49
Žalostno. Kasneje bodo pobrali še dodatek za prevoz na delo in malico. Pa še znižanje soc. transferjev za porodniške, os. asistenco, otroške dodatke... Pa samo tiho bomo lahko, če zakon uspe. Zato 100% PROTI
Slavko Bablč
16. 11. 2026 16.34
Meni nevladniki pomenijo največ v življenju.
Prosto
16. 11. 2026 16.28
Vsak, ki je zares prebral ta zakon bi težko našel kaj negativnega. Govoriti na pamet je brez pomena. Logična so nesorazmerja, saj vedno eni dobijo več, drugi manj, vendar osnovno dejstvo je da vsi dobijo več. Če se pa že kritizira zakon bi bilo pa korektno natančno povedati kje je problem oz. kje bodo ljudje oškodovani. Na ta način pa bi se lahko opozicija in koalicija pogovarjali kako rešiti zadevo.
berger 2
16. 11. 2026 16.04
Slavko Babič kako se nekateri tako radi sklicujete ne " nas davkoplačevalce". Dejstva so pač takšna: najprej mora biti neki delodajalec," ki ustvari " delovno mesto, da, ti, ki se imaš za "davkoplačevalca" sploh imaš priliko da plačuješ davke. Razen če si SP ali si sam "delodajalec"
natas999
16. 11. 2026 16.02
kaj ko bi se teli lažnjivi nevladniki spokal delat,samo jokcako
Sirhakel77
16. 11. 2026 15.57
Bom povedal svoje mnenje o tem v prenesenem pomenu... Ko enkrat ljudje, ki ne znajo brati niti gradbenih načrtov, dobijo v roke odločanje o nosilnosti stavbe namesto palače dobiš en kup ruševin, na katere bojo na koncu ponosno obesili svojo zastavo.
mali.mato
16. 11. 2026 15.47
Zakaj I8M vsak dan namenite toliko prostora?
miabi
16. 11. 2026 16.53
Koliko? Kar ga je, ga je premalo. Ni demokratično poslušati in brati samo eno stran politike. Zato imamo veliko ovčk.
Slavko BabIč
16. 11. 2026 15.42
Sicer pa, delodajalci morajo imeti sklenjena zavarovanja za takšne primere pri zavarovalnicah! je pa res, da zavarovalnice ne upoštevajo tega zavarovanja, če je delodajalčeva krivda! in to bi sedaj rad pukljasti prevalil na nas davkoplačevalce!
Slavko BabIč
16. 11. 2026 15.38
2023 19, 2022 21 mrtvih, 2021 15! 2021 prijavljenih poškodb 11.580!
bodi
16. 11. 2026 15.34
same laži in zavajanje
ptuj.si
16. 11. 2026 16.14
Res je, same laži in zavajanje nvo.
Tempus Fugit
16. 11. 2026 15.32
Potrebno se je dogovoriti v socialnem dialogu, kaj je s tem: če delodajalec plačuje zavarovanje za delavca, naj zavarovanje do določenega nivoja krije stroške zdravljenja ... Ravno zato je omnibus zakon napačna pot, saj so v njem dobri predlogi združeni z nesprejemljivimi. In zato bo pač padel na referendumu.
Slavko BabIč
16. 11. 2026 15.27
Zato bi oni radi, da nosimo državljani te njihove kapitalistične stroške!
Sirhakel77
16. 11. 2026 16.13
Ko se boš odpovedal še "kapitalističnemu" denarju pa mogoče lahko resno debatiramo.
Slavko BabIč
16. 11. 2026 15.26
V letu 2024 16 delavcev!
pietro
16. 11. 2026 16.16
ti se lahko poškoduješ samo na kolesu
Slavko BabIč
16. 11. 2026 15.26
V celotnem letu 2025 21 delavcev!
Slavko BabIč
16. 11. 2026 15.25
Letos umrlo januar april 2026 12 oseb! V istem obdobju lani 6!
Slavko BabIč
16. 11. 2026 15.23
Toliko kolikor je letos delavcev umrlo na delovnem mestu jih že dolgo ni!
murate
16. 11. 2026 15.15
Delodajalca treba zaščititi,da bo imel interes iskati več dela kot ga lahko opravi sam,da bo redno zaposloval ,redno izplaceval plače imel profit in da nikoli ampak prav nikoli ne bo pomislil da bi kršil pravice delavcev. Delavec mora biti delodajalcu hvaležen za vse kar mu je delodajalec omogočil .Pridno in korektno delati biti posten do sebe,uporabnikov in delodajalca. No pa smo tam kjer ni muh.Zakoni se pošejo na horuk pa na juriš,cilj ni zdrava ekonomija ampak ustreči tistim ki so nekomu pomagali priti na oblast.Ko pa pride zadeva na sodišče pa imamo velikokrat opravka z neukimi pristranskimi ,nepostenimi včasih tudi podkupljenimi sodnicami ki po predhodnem dogovoru izbirajo sodne spise za kolege odvetnike....
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083