58-letni Aleksander Čeferin je že deseto leto na čelu Evropske nogometne zveze (Uefe), finančno najmočnejše krovne športne zveze na svetu. Odločitve o tem, ali se bo leta 2027 potegoval za zadnji mandat, še ni sprejel. V intervjuju za Sobotno prilogo pa je zanikal ambicije, da bi se podajal v slovensko politiko. "Čeprav nikoli ne reci nikoli," dodaja.
Trenutni vladi priznava, da se je pogumno lotila veliko reform, tudi nekaterih nepriljubljenih. A ocenjuje, da se je vlada nekatere reforme naredila preveč histerično in s premalo usklajevanja. Pri tem je izpostavil predvsem davčno in zdravstveno reformo, za katero meni, da bi se je morali lotiti bolj celostno – in sicer od plač medicinskih sester do tega, koliko ur zdravniki delajo. Kot pravi, pa se je reforma osredotočila predvsem na prepoved dela zdravnikov v popoldanskem času.
'Salonski levičarji sovražijo bogate, obožujejo pa denar'
Čeferin je bil oster do dela Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki bi se po njegovi oceni morala bolj ukvarjati s korupcijo na splošno. "Da se trije ljudje usedejo v eno sobo in se odločijo, da je nekdo sumljiv, da je morda koruptiven, in s tem lahko zamajejo celotno državo – in to se dogaja že leta in leta –, to se mi ne zdi prav. Kakšen točno je njihov postopek, nihče ne ve," je dejal. Kot pravi, je v nekaterih primerih delovanje KPK celo nevarno in neodgovorno.
Izida prihodnjih volitev s konkretnimi imeni ni želel napovedovati. Meni pa, da se bodo volitve odločile v zadnjih dveh ali treh mesecih, torej po januarju. O očitkih, da je sam eden od "stricev iz ozadja", pravi: "Upam, da sem premlad za strica, čeprav sem že dedek. Ampak to je tipično razmišljanje ljudi, ki so prišli najdlje do Bruslja, pa še to na naše stroške." Kot poudarja, ob svoji službi nima časa za vsakodnevno ukvarjanje s koalicijami in z notranjepolitičnimi razprtijami. Priznava pa, da kar nekaj ljudi ceni njegovo mnenje, ki da ga vselej pove brez osebnega interesa.
Prepričan je, da bi se nestabilnim koalicijam lahko izognili, če bi razmislili o dvigu praga za vstop v parlament ali vzpostavitvi večinskega sistema. Izpostavil je tudi problem majhnih strank, ki prejmejo nizko podporo, nato pa de facto vladajo v državi in izsiljujejo večje stranke ter referendume, ki jih je po njegovem mnenju preveč in državljane delijo.
Na vprašanje, ali je lahko človek levo politično usmerjen in hkrati dobro zasluži, je Čeferin odgovoril pritrdilno. "Jaz sem levo politično usmerjen, pa zelo dobro zaslužim. Vem, kam merite oziroma na koga. To so salonski levičarji, kričači, ki – kot mi je rekel eden od bivših francoskih predsednikov – sovražijo bogate, obožujejo pa denar," je pojasnil. Težave ne vidi v ljudeh, ki imajo denar, temveč v izogibanju plačevanja davkov.
Nesoglasja med predsednikom vlade in predsednico države se mu zdijo škodljiva, nenavadno pa se mu zdi tudi, da predsednica kandidate vlade zavrača, ker, kot trdi Čeferin, ji niso všeč in ne, ker ne bi izpolnjevali pogojev.
O obveznem zimskem regresu, romski problematiki in prodaji slovenskih podjetij
V intervjuju je komentiral tudi nekatere aktualne ukrepe, ki jih je v zadnjem času sprejela vlada in ki so naleteli na mešane odzive v javnosti. Glede obveznega zimskega regresa je dejal, da njihove pisarne ta sprememba ne zadeva, saj so vsa leta že izplačevali božičnico.
Za romsko problematiko nikakor ne krivi aktualne vlade. Kot izpostavlja, je mnenje, da je za vse skupaj kriva samo vlada Roberta Goloba, populizem in da se problematika vleče vse od osamosvojitve ter da gre za širšo problematiko zahodnega sveta. Prepričan je, da se je treba ukvarjati s celotno romsko populacijo. "Zahtevati moraš, da gredo v šolo, in jih tudi kaznovati, če kršijo predpise – kot kaznujemo vse ostale," je dejal. "V sedanji zakonodaji imamo vse možnosti za ukrepanje, toda niso ukrepali, ker so se vsi delali, tudi družba se je delala, kot da Romi sploh ne obstajajo," meni.
Spregovoril je tudi o prodaji paradnih blagovnih slovenskih znamk. Kot pravi, ga boli, da smo številne, med njimi Adrio, prodali oziroma skoraj poklonili. Kot meni, bi se tukaj lahko politika bolj angažirala. Po njegovem mnenju je škodljivo, da se gospodarstvenike predstavlja kot osebe, ki jim je mar le za denar. Kot izpostavlja, ne razume, zakaj si podjetnik, ki uspešno opravlja svoje delo, plačuje davke in prispevke, ne bi smel izplačati dobička. Kot meni, s tem politika Slovence še bolj deli. "Zadnji čas je, da se stopi na žogo, če se izrazim v nogometnem žargonu, da se umiri in se začne pogovarjati," pravi.
Razkril, da je nedavno prestal izjemno zahtevno operacijo
Spregovoril je tudi o svojem delu v nogometnem svetu. Kot pravi, je Uefo prevzel v težkih časih. "Naučil sem se, da je nogomet neke vrste politika, da je v njem ogromno interesov, ker je tako vpliven in ker se v njem obrne tako veliko denarja," je dejal.
Poskusov ustanovitve superlige ni želel podrobneje komentirati, ker da te zadeve zanj "ne obstajajo". Je pa komentiral svoj odnos do njenega snovalca, Realovega predsednika Florentina Pereza, do katerega je bil zelo kritičen. Kot je dejal, je sam Perezu po prvem propadlem poskusu ustanovitve superlige med prebolevanjem covida-19 zaželel hitro okrevanje. "Jaz sem imel pred približno dvema tednoma izjemno zahtevno operacijo. Bil sem na intenzivni negi, operacija je trajala nekaj ur. In tudi jaz sem dobil od njega pismo takoj po tem, a v njem je pisalo, da Real zahteva od Uefe denar, in ne vem, kaj še vse," je ponazoril. Zato pravi, da ne želi omejati njegovega imena.
Da je imel zdravstvene težave in prestal operacijo, je vedel le manjši krog ljudi. Kot je povedal, je operacijo prestal dobro in da je "zdrav kot riba", je zatrdil v pogovoru za Sobotno prilogo.
'Pristop, da smo v vojni z Rusijo, je napačen'
Komentiral je tudi položaj Evropejcev in njihov vpliv na vojno v Ukrajini. Kot meni, je položaj zelo zapleten in prepričan je, da bi morala Evropa aktivneje sodelovati pri pogovorih. "To je pravzaprav pogovor ZDA in Rusije, malo je vključena tudi Ukrajina. Pristop 'mi smo v vojni z Rusijo' je napačen pristop. Državljani Evropske unije niso v vojni z Rusijo," je dejal. Meni, da je vsak dogovor, ki ga podpišeta obe strani, dovolj pravičen in poudarja, da vojna traja že predolgo ter da je terjala veliko nedolžnih žrtev. V tem kontekstu se mu zdi ameriška pobuda za ustavitev vojne koristna.
Poudarja tudi, da je avtomatično odrivanje in nezaupanje Evrope do Kitajske za Evropo škodljivo, saj je Kitajska tehnološka številka ena v svetu. "In ne razumem, zakaj se tudi s Kitajsko ne bi pogovarjali o tem, kaj je v interesu Evrope," se sprašuje Čeferin. Pri tem je spomnil, da je ameriški predsednik Donald Trump pokazal, da ne bo prijazen do Evrope. "Kitajci so marljiv narod, so absolutni tehnološki fenomen. Zakaj Evropa ne bi bolj sodelovala z njimi? Verjetno so v ozadju spet interesi kapitala, na žalost druge možnosti ne vidim," je prepričan.
Čeferin poudarja, da politika ne bi smela vplivati na odločitve v športu, a kot opaža, politika šport izkoristi "takrat, ko ji pride prav". Sam, kot pravi, ni naklonjen sankcioniranju športnikov zaradi političnega dogajanja. V luči aktualnih vojn pa je izpostavil dvoličnost Evropske unije, predvsem v primerjavi med odzivom na rusko-ukrajinski konflikt in konflikt Izraela in Gaze. Spomnil je na pritisk, da suspendirajo ruske športnike na začetku vojne, medtem ko je pri Gazi politika ostala tiho.
Komentiral je tudi letos uvedeno nagrado Fife za mir, ki jo je predsednik Fife Gianni Infantino pričakovano podelil ameriškemu predsedniku Trumpu. Sam je kot podpredsednik Fife za nagrado izvedel iz medijev. "To je bilo zelo očitno narejeno ad hoc, tudi ne vem, ali je o tem odločala kakšna komisija, tako kot je običajno pri nagradah. Težko karkoli komentiram, kot vsi drugi pa sem nekako vedel, kdo jo bo dobil," je za Sobotno prilogo časnika Delo še dejal Čeferin.
