'Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam'

Jaz sem trenutno zaposlen, delno na stranki, zaradi tega, ker se moram temu popolnoma posvečati, ker jasno je, da nekdo mora biti 'frontman' in v tem primeru sem tukaj jaz. Ob vseh teh obveznostih, ki jih imam zdaj zaradi političnega delovanja, se ne morem popolnoma posvečati svojemu poslu. Zraven imam pa dopolnilno dejavnost. To je moje samostojno podjetje, ki pa zelo dobro deluje.

Samo zaenkrat. Torej v času kampanje, v času pred volitvami, druge izbire sploh nimam. Moram pa povedati, da sem kot samostojni podjetnik imel izredno dober posel. To je bila gradnja adrenalinskih parkov po vsem svetu. Jaz imam rad adrenalin in prijetno s koristnim. To je bil tudi odličen zaslužek. Mimogrede, naredili smo recimo daleč največji zipline v Sloveniji v Črni na Koroškem. To so stvari, ki me res zanimajo, ki so dobro plačane in edino to pogrešam v vsem tem, čemur sem se moral odreči zaradi svojega političnega delovanja.

Ne, ne, ne. Jaz sem delno zaposlen na stranki.

Povprečna plača 1600 evrov neto. To gre neposredno na račun. S tem se seveda pokrivajo prispevki, ki so blazno visoki v naši državi in podobno. Ampak jaz sem izredno skromen človek.

Absolutno. In mi brez tega niti ne bi mogli delovati, ker nimamo članarin, absolutno pa nimamo nobenih struktur in centrov moči za sabo in nimamo nobenih stricev iz ozadja. In samo tako lahko ohranjamo svojo neodvisnost. Jaz predvidevam, da niste samo všteli državnih dotacij, ampak ste zraven vzeli še tisto, kar nam pripada prek lokalnih samouprav, kar pomeni, da se ta številka nekoliko poviša.

Zdaj, če gledamo, je to res dosti, da lahko delujemo. Skrbni smo s tem denarjem. Imeli smo precej revizij računskega sodišča, tudi eno redno za leto 2023. Izdana so bila pozitivna mnenja, se pravi, gospodarno ravnamo s tem denarjem, racionalno in predvsem transparentno. Sliši se veliko. Ampak če pogledamo, da dve stranki, recimo Svoboda in SDS, dobita na leto dvakrat več kot mi v štirih letih, potem to ni več tako zelo veliko. Absolutno imajo boljše rezultate, ampak prav tako so ljudje in člani z istimi političnimi ambicijami in potrebami, kot jih imamo mi, in na isti način morajo nastopati, plačevati morajo isti marketing in računovodstvo.

In potem, ko povlečem črto pod vse te dohodke in odhodke, me ne čudi, zakaj je recimo ena stranka SD skoraj milijon evrov v minusu, ker drugače so to prekleto drage stvari. Mi smo recimo za ta denar naredili marsikatero kampanjo, vložili kakšen predlog zakona. Nazadnje predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV, da odpravimo ta RTV-prispevek. Zbrali smo 20.000 podpisov v roku treh tednov, se mi zdi. To je res veliko. In zdaj takšna kampanja je res draga, da ne omenjam vseh ostalih kongresov, sveta stranke in potem kakšnih reklamnih plakatov ...

Za plače to ne more držati. Plača je 1600 evrov neto, kar pomeni, da to pride okrog 3200 oz. 3300 bruto, krat 12 je to približno malo manj kot 40.000 evrov.

Razen če so všteti zraven še podjemne pogodbe za pisarniško poslovanje in za PR. Kar se pa stroškov plače tiče, je pa to ta, ki sem vam jo povedal. Zraven seveda pride še regres, zraven pride pa še kaj drugega. Ampak vi štejete bruto oziroma tisto, kar še država pobere od nas.

Ne morete reči, da je bilo pri nas karkoli neuspešno. Zato ker smo stranka, ki deluje brez dvigala in hodimo po stopnicah. Dlje časa potrebujemo, da ljudje slišijo za nas in za naše ideje. Že leta 2014 sem nastopil kot kandidat za občinskega svetnika v Mestnem svetu Kranj, prebil cenzus, se vanj uvrstil, potem pa sem s svojim načinom retorike in s svojim načinom delovanja, transparentnostjo odprl vrata mestnega sveta širši okolici, ker ljudje dejansko niso vedeli, da je mestni svet vrhovni organ odločanja v lokalni politiki in ne župan. Župan pač odloča, ker ima koalicijo v mestnem svetu.

Že takrat je bilo okrog 70 milijonov evrov kranjskega proračuna in ljudje sploh niso vedeli, kako se razporeja njihov denar. In jaz sem jim to na pravi način odprl. Prvoosebni videi, ki jih gledamo zdaj masivno po družbenih omrežjih, so bili, ne bom rekel moja domislica, lahko pa rečem, da sem bil pionir tega. Na koncu se je zgodilo, da si je neke lokalne teme, ki ne zanimajo širše Slovenije, kot je na primer komunalna infrastruktura v eni krajevni skupnosti, pogledalo tudi po 300.000, 350.000 ljudi. In tako sem dobil nek politični kapital, da sem leta 2018 kandidiral na lokalnih volitvah za župana. Takrat je moja lista, ki se je imenovala Zoran za Kranj, zmagala na lokalnih volitvah v mestni svet. Uvrstil sem se v drugi krog, kar je bilo absolutno presenečenje. Potem pa proti protikandidatu nisem imel možnosti, ker ga je podprlo popolnoma vse, kar je imelo političen predznak. Jaz sem bil nek politični amater v tej sceni in potem v drugem krogu županskih volitev ni šlo. Ampak to je absolutno uspeh. To ni neuspešno. Potem tudi če gledamo evropske volitve, kjer je sama lista dobila nekoliko manj od pričakovanj, sem pa jaz dobil 15.000 ali pa še več tisoč preferenčnih glasov, kar je bilo več kot Grims in Šarec, ki sta se uvrstila v Evropski parlament. To je ogromen politični kapital. V državno politiko me vleče poslanstvo. Ravno to je razlika med nami in ostalimi. Jaz politike ne smatram kot poklic, ampak kot poslanstvo. In to poslanstvo nas bo gnalo neprestano. V politiki ne smatram kot uspeh tega, da dobiš dovolj glasov na volitvah, ampak smatram kot uspeh to, da uspeš pripeljati novo politiko.

Nimam kristalne krogle, da bi vedel, kakšen bo rezultat naslednjih volitev. Imamo pa najboljši program in zato si želim, da bi ljudje volili za nas zaradi programa, ne pa zaradi kakršnekoli pragmatike in političnih kalkulacij, kaj se bo zgodilo po volitvah.

Dovolj je, da vedo, kakšen je naš program. Dovolj je, da vedo, kaj želimo doseči, in dovolj je, da vedo, da želimo pripeljati novo politiko, politiko, ki bo delovala v njihovo korist. Ne pristajam na to tezo, da obstajata samo dve strani. Zares ne. Obstajajo še druge stranke in mi nismo tukaj zato, da bi pomagali katerikoli od teh dveh strani, da pride na oblast. Tudi to ne drži, da ne vem kako odkrito sodelujemo z Rakvcem v Kranju. Pravzaprav sploh ni koalicije. Mi smo opozicija in dejansko smo tudi zagotovo največkrat glasovali proti njegovim predlogom, če niso bili dobri, in proti predlogom občinske uprave. Po drugi strani pa podpiramo konstruktivne predloge in takšni bi bili lahko tudi na državni ravni.

Ne da ne povem ali pa da nočem povedati, ampak je to izredno težko povedati, ker vlada napačna percepcija, kaj je levo, kaj desno. Zato ker nam očitajo, da nočemo sodelovati z desno stranjo, ker smo podpisali oz. overili izjavo, da nočemo sodelovati z Janezom Janšo. To je v bistvu neumno, ker SDS sploh ni desna. Desno pa sploh ni samo SDS. To je treba vedeti.

Ravno to. Gospod Janša se opredeljuje kot desen, medtem pa, recimo, ko je bil na oblasti, je pokazal vse prvine levih vlad. Se pravi, da ne govorimo o negativnih lastnostih skrajne levice. Tako kot je totalitarizem, kolektivizem, ampak kolektivizem v smislu, da to pri njih ni zbirka vseh individualnih zavesti, ampak gre za eno zavest, ki je vsiljena vsem ostalim. In potem ta negativen populizem. On je v vsakem primeru želel obvladovati vse sfere družbenega delovanja. To je skrajna levica. Po drugi strani ga vodi leva ekonomska logika. Mi imamo DDV pri 22 odstotkih, kritično dvignjen in začasno. On je bil kar nekajkrat v vladi, pa ga nikoli ni znižal. Ko je cena nafte v času covida prebijala ničlo, se pravi, da je šla v minus, je on dvignil trošarine in ohranjal ceno goriva en evro na liter. Ko je začela cena nafte rasti, niso nižali davkov. Nikoli ni izkoristil priložnosti, da bi pokazal, da zares verjame v to desno ekonomsko logiko. Mi smo tukaj popolnoma drugačni. Govorimo, da bomo sodelovali s tistim, ki bodo sprejeli naša programska izhodišča. Tukaj je navedena antikorupcijska nit, ustvarjanje ugodnega davčnega okolja, ker smo prepričani, da je to ena od zadev, ki bo pospešila gospodarstvo, ustvarjala blaginjo, dvignila plače in dvignila pokojnine. Težko sodelujemo z nekom, kot je Golob, ki je v bistvu uspel na volitvah, ker je ljudem rekel, da on ne rabi denarja, da ga več ne potrebuje in da bo pač dvignil davke.

On ni kritiziral ukrepov, ampak je samo nabijal proti Janši. Dejanski subjekt, ki je nasprotoval protikoronskim ukrepom, in se je zagotovo edini izpostavil na ulicah, bil žrtvovan in javno linčan, smo bili mi. Na koncu se je samo zgodilo to, da so mediji vzeli našo smetano in jo predali Golobu.

Mi smo to zagotovo podpisali, ker smatramo SDS za najbolj etabliranega predstavnika starega sistema in za konvertite, ki so se v določenem trenutku zaznali, kaj je najbolj stabilno volilno telo. Po drugi strani pa predstavljajo platformo za izdelavo novih obrazov. Gospod Janša ima polna usta globoke države. Deluje pa kot največji proizvod te globoke države, ustanovljen zato, da na eni strani obvladuje relativno stabilno volilno telo na podlagi marginalnih tem polpretekle zgodovine, nečesa nepomembnega, na drugi strani pa predstavlja zlobnega zmaja, proti kateremu bodo ljudje volili, za kogarkoli bo mainstream rekel, da je pravi. In to gledamo že petič.

Seveda ne, saj tudi vsaka moja izjava nima pravnih posledic. Tudi vsaka vaša načeloma ne. Če niste žaljivi, pa seveda, če s tem ne delate kaznivih ravnanj. Ampak nobena stvar v politiki pravzaprav nima pravnih posledic in proti temu se mi borimo, ker želimo, da bi jih imela. In mi za vsako stvar, ki jo izjavimo, za vsako načelo, ki ga predstavimo, smo pripravljeni podpisati, da smo pripravljeni prevzeti vsako politično, kazensko in tudi odškodninsko ali materialno odgovornost.

V popolnoma vsem. Zmago Jelinčič je predstavnik stare politike na dveh nogah. Mi smo predstavniki nečesa novega in potrebujemo samo še priložnost, da se dokažemo. Oni so jo že imeli. Po tridesetih letih delovanja v parlamentu imamo državo, ki je na robu prepada. Pričakuje se dvomilijardni primanjkljaj, zadolženost skoraj 50 milijard. Slovenija je prepletena s sistemsko korupcijo. Niti enega posla se več ne izvrši, da nekdo nekaj ne dobi zraven. Govorim od lokalne ravni, od osnovne šole, ki nabavlja kemične svinčnike, pa do največjih razpisov, kar jih obstaja, tako da smo mi tukaj popolnoma drugačni. Nimamo nobenih centrov moči za sabo, nobenih finančnih struktur, nikogar, in pravzaprav smo neodvisni. Po drugi strani pa še nismo imeli priložnosti, da se pokažemo, ampak jo bomo zdaj imeli.

Nič, pravzaprav nič. Jaz sem se mu priključil za zelo kratek čas. Všeč mi je bilo, da so bili v tistem trenutku neparlamentarna stranka. Saj veste, takrat je bil Cerar perspektiven kandidat ali pa mandatar in so se vsi takoj priključili k njemu. Tako kot gledamo zdaj. Saj veste, tudi WC lahko petkrat prebeliš, pa ne bo dnevna soba. Ampak to ljudje počnejo, samo skačejo iz ene stranke v drugo. On takrat sploh ni bil v parlamentu. Jaz sem se tja priključil, ker sem se enkrat srečal z njim na nekem dogodku in je rekel, da želi novo politiko, da želi, da ljudje razmišljajo s svojo glavo in podobno. Po dveh, treh mesecih sem videl, da je to njegov s. p., in sem takoj izstopil. To je edina moja politična napaka, ki jo priznavam, če jo lahko imenujem napaka, glede na to, da s tem nobena škoda ni nastala.

Ne, Resni.ca je glas ljudi, ki do zdaj niso bili slišani.

Videti je, da je šlo na nek način za poskus javnega linča, potem ko so nam rezultati anket začeli dobro kazati. Prispevek je v bistvu tako daleč, da so se celo izmislili, kdo je bil tam. Zato ker so kar navedli enega človeka, ki ga tam sploh ni bilo. Malo več novinarske zrelosti bi pričakoval. Jaz sem se potem po dogodku pozanimal o tem in dejansko ste navedli človeka, ki ga tam sploh ni bilo.

Jaz poimensko ne vem, ampak vi ste poimensko navedli človeka, ki ga tam sploh ni bilo.

Jaz sem to že povedal. Naše najpomembnejše vodilo je, da naši kandidati za vse funkcije lahko dostavijo potrdilo, da niso kaznovani in da niso v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Tudi glede vašega prispevka sem že povedal, da omenjeni niso člani stranke niti niso kandidati. Zdaj to, da so se pa oni tam pojavili kot neka pomoč pri organizaciji, eventualno varovanje, karkoli v zvezi z dogodkom, pa jaz na to žal nimam vpliva. Tukaj na hodniku se lahko srečam s kom, ki ima negativno preteklost, lahko me kamera z njim ujame, ampak na to tudi ne morem vplivati.

Ne vem, če bi bilo ravno enako zanimivo, glede na dejstvo, da imamo pri nas kandidate, člane stranke, se pravi vse tiste, ki smo nekaznovani in nismo v kazenskem postopku. Na ostalih kongresih pa so ponavadi glavni govorci in predsedniki strank ljudje, ki so kaznovani, bivši zaporniki in specialni povratniki. Tako da je to brez veze mešati. In ko smo gledali razglasitev rezultatov Svobode, smo tam videli ljudi, ki so bili obsojeni za posilstvo 17-letne deklice. To so problematične stvari. Ne pa, da se je tam pojavil nekdo, ki je mogoče nekaj delal. Konec koncev bi bil lahko tudi simpatizer stranke. Zakaj pa ne? Še enkrat izkoriščam priliko in pozivam vse, ki so porinjeni v kakršenkoli marginalni kot, ker so kdaj v življenju kaj ušpičili, naj lepo pridejo in naj volijo za Resni.co, če želijo spremembe. Ljudje so v preteklosti lahko počeli marsikaj, ampak to ne pomeni, da jih moramo zdaj pa linčati. To, kar navajate, pa so ljudje, ki so absolutno nepovezani z Resni.co.

Na gasilski fotografiji so bili izključno zato, ker je moderatorka rekla, bil sem zraven, naj vsi stopijo skupaj, da se poslikamo. Ampak še enkrat, nista kandidata, nista sploh člana in vsi naši kandidati za funkcionarje bodo vedno lahko dostavili potrdila o nekaznovanosti. To nam je največjega pomena, glede na to, da tudi naše programsko izhodišče govori, da bi morali za vse funkcije, ki se tičejo politike, ljudje dostaviti potrdila. Če mora vsaka snažilka to dostaviti v javni upravi, bi morali tudi politiki. Tudi Svoboda, kar je zdaj naredila s kampanjo "kriminalec naj ne bo politik", gre za čisti prepis našega programskega izhodišča in ni mi žal, da so nam ukradli to idejo. Žal mi je, da nimajo svoje.

Pomagala sta pri organizaciji, kolikor jaz vem, nekaj. Nekaj sta tam pomagala ...

Ne, ne, nimata nobene veze z notranjimi strukturami stranke ali s kandidaturami na položaje, o tem govorim. Bomo pa vse to preverili in lahko posredujemo.

Očitno se fanta ukvarjata z nekimi fizičnimi prenosi zvočnikov in podobnega in sta tukaj delala tako, da bosta izstavila račun.

Bomo plačali, nikoli še nismo ostali nobenemu dolžni.

Profil naših volivcev je šestdeset odstotkov vseh, ki so razočarani nad trenutno politiko. Pri nas je režim vedno tako deloval, da je ljudem zagnusil politiko, da se čim manj ljudi ukvarja s politiko in da eni in isti volijo ene in iste. In teh je približno od 30 do 40 odstotkov. Zdaj pa obstaja en velik bazen ljudi, ki jih radi imenujejo neopredeljeni. Ampak v resnici gre za do zdaj politično neaktivno volilno telo, ki so ga zdaj aktivirali. In to so tisti, ki bodo premešali karte na političnem parketu.

Nima nobene veze, ni član, zagotovo pa ni kandidat. Če ne, bi jaz videl. Veste, jaz res ne morem vseh poznati okrog sebe. Ne morem vedeti, kaj se je s temi ljudmi dogajalo v preteklosti. Če imaš 1500 ali 2000 članov, ali je res naša dolžnost, da preverjamo vsakega?

Govorim o kandidatih za funkcije, ampak neumnost bi bila preverjati vse člane. Saj imamo svobodo političnega izražanja. Imeli smo poslance, ki so hodili iz zapora v parlament. Razumete? In zdaj zagotovo trdim, da tudi v našem članstvu obstaja kdo, ki je bil verjetno kdaj obsojen ali kdaj spoznan za krivega določenega prekrška ali drugih kaznivih ravnanj. Ampak to je popolnoma normalno. Na članstvo in simpatizerstvo mi ne moremo vplivati. Se pravi, pričakujete od mene, da grem pred volilno mesto in da vsakega volivca vprašam: 'Povejte mi, kakšna je vaša preteklost?' In če bo slučajno slaba, bo sledila prepoved članstva ali podporništva.

Prej smo se že pogovarjali o tem, da so prisotni takšni ljudje pri Svobodi. Pri SDS smo že itak ugotovili, da so že govorci in predsednik stranke takšni. Potem smo imeli bivšega ministra za notranje zadeve, ki je ravno v zvezi s tem klanom pred kratkim imel hišno preiskavo. Govorimo o resnih težavah ljudi, ki so na položajih, vi pa očitate to, da mogoče nekdo simpatizira, ki je v preteklosti mogoče kaj zagrešil. Svoboda političnega izražanja.

Ne. Ali vi vidite, o kakšnem dogodku se pogovarjamo? O dogodku, ko sem bil star 18 ali 19 let. Pred 30 leti. Torej, jaz sem takrat dejansko delal na postaji železniške policije. Nisem bil udeležen v tem dogodku. Fantje, ki so bili udeleženi v tem dogodku, so bili disciplinsko kaznovani. Ostali smo bili nagradno premeščeni v bližino doma.

Včasih je bilo na policiji tako, da ko smo kadeti prišli ven, so te razporejali po policijskih postajah po Sloveniji. Takrat je bil visok interes za policijo, kadrovska problematika pa nizka. Leta 1996 je bilo v prvi letnik v Tacnu sprejetih 120 kadetov, prijavljenih pa je bilo čez tisoč. Se pravi, so lahko izbirali samo elito, glede na uspeh, glede na fizične sposobnosti in podobno. Takrat so oni premeščali, kakor se jim je zdelo prav, pa kolikor je bilo odprtih delovnih mest po policiji. Jaz sem bil v Ljubljano prestavljen, ker je bila Gorenjska polna. Ampak vsak policist je imel željo, da dela čim bližje domu, da se ne vozi daleč. Ko sem bil še v Ljubljani, so me potem nagradno premestili, glede na to, da sem odrastel na Koroški Beli in da sem bil tam doma, na Policijsko postajo Radovljica. Se pravi, jaz s tem dogodkom nisem imel popolnoma nobene veze.

Slabo poznate zadevo. Povem vam, recimo največji interes za delo v policiji je bil v določenem trenutku na Štajerskem. In vsi so hoteli delati in so imeli zasedene policijske postaje. In ko so oni delali v Ljubljani, ponavadi na PP Ljubljana Center, kjer je bila največja potreba, so pisali po 30 do 40 prošenj na leto, da jih premestijo gor, in nikomur ni uspelo. Se pravi, če so te premestili v bližino doma, je bilo to zagotovo nagrada.

Ne. Jaz sem bil udeležen v prometni nesreči. Res je, ampak sem plačal kazen za prometni prekršek.

Bil sem večkrat obdolžen prometnega prekrška in sem ga tudi plačal, enkrat za varnostni pas. Enkrat sem šel pa čez rdečo. Nikoli nisem bil obsojen za preslepitev zavarovalnice.

Ne, nisem dobil opozorila pred odpovedjo. Je pa edini moj prekršek in ga tudi jasno priznavam. Delal sem v nočnem času na policijski postaji. Po dvanajstih urah službe nisem imel možnosti za malico in sem samo prestopil teren, kjer sem bil krajevno pristojen, na območje Kranja, si vzel hamburgerje, se vrnil nazaj in sem dejansko dobil ustni opomin kot disciplinski ukrep, ne kot opozorilo pred odpovedjo.

Ne, jaz v policiji nisem bil srečen. Že od prvega dne, ko sem bil v Tacnu, so mi vedno govorili o tem, da bomo služili ljudem in varovali ljudi. Na koncu se je izkazalo, da je zadeva popolnoma obrnjena, saj se je vse izvajalo skozi statistiko. Vreden si bil samo toliko, kolikor si položnic izdal na terenu. Tako se je vrednotilo policijsko delo. S tem se nikoli nisem strinjal in sem se vedno upiral temu. Nimam nobenega problema, da priznam, da nisem nikoli prenašal neke avtoritete nad sabo, sploh pa ne od ljudi, ki ...

Da, tako je bilo. Enkrat sem samo protestiral, ker je šlo za neko šikaniranje. To sem povedal na sodišču, tudi dokazal in prejel odškodnino za to. Ampak iz policije sem izstopil izključno zato, ker sem našel boljšo službo. Vmes sem že diplomiral, skoraj magistriral in si našel boljšo službo. Do 9. decembra 2011 sem bil tam zaposlen, 10. sem bil v drugi službi, tako da mi je kontinuirano tekla delovna doba.

Na delovnem in socialnem sodišču sem izpodbijal ta opomin pred odpovedjo. Rekli so, da sem jaz s tem, ko sem protestiral proti komandirju, storil prekršek, s čimer so mi izrekli opozorilo pred redno odpovedjo. In jaz sem temu kontriral in dokazal, da se to ni zgodilo.

Niso upoštevali tolerance, ki bi jo pravzaprav morali. Z upoštevanjem tolerance pa je 0,0.

Tako je odločilo sodišče, da je primerno. Jaz verjamem v sodišča in pravno državo.

Niti enega incidenta niste našteli. Se pravi, jaz sem neizmerno ponosen, ker ste se dobro posvetili moji preteklosti. In če je to vse, kar ste našli v moji preteklosti, potem sem jaz najbolj nedolžen človek v Sloveniji.

Seveda. Ker poznam notranje strukture policije, ker poznam način delovanja javne uprave. Zato ker imamo najboljšo rdečo nit za ustvarjanje antikorupcijskega boja.

Včeraj med odmorom v Tarči je gospa Žnidaršič rekla, pa lahko preverite, da je ona tudi preverila po policiji in je ugotovila, da so samo pohvale. Tako da kar se terenskih policistov tiče, ki vedo, kako zelo sem jim znal čuvati hrbet na raznoraznih intervencijah, tudi, kar se tiče občanov na območjih PP, kjer sem delal, lahko zagotovo potrdijo, da sem bil vedno korekten. Nisem pa nikdar maral te policijske klasične represije in policijskega inkasantstva. In to sem tudi vedno jasno povedal. Tako da me tudi danes v politiki verjetno vsi smatrajo za "troublemakerja", ampak to po moje več ali manj samo zato, ker nimajo drugih argumentov proti meni.

Vsaj jaz osebno tega človeka sploh nisem poznal. Glede na poklicno delovanje gospoda Potočnika sta bila stanovska kolega in sta se kot taka tudi poslovila. To je bilo sicer, preden je on sploh nastopil v kakršnikoli povezavi z nami. Ampak jaz v tem zares ne vidim nobenega problema.

Nikoli. Resni.ca deluje v interesu miru vedno in povsod. Niti enega dokaza ni. In tudi zdaj, ko gledamo vse te etikete; najlažje je nekoga, proti kateremu nimaš nobenega argumenta, obsoditi nečesa. In on naj se brani. Zdaj vsi vemo, kako je negativno dejstvo težko dokazovati. In zdaj nekdo pač reče: 'Oni so prorusko usmerjeni', jaz pa moram dokazovati, da nismo. Ampak en dokaz, en dokaz mi pokažite, da bi lahko rekli: 'Evo, v tej izjavi, s tem delovanjem, na kakršenkoli način, je ta človek prorusko usmerjen.' To je, kot da se jaz zdaj spomnim, da vi hodite po trgovinah in kradete čokoladice, vi pa dokazujete, da ne. To so ti absurdi, ki jih doživljamo iz dneva v dan.

Po ruskih telegram kanalih se širijo naši posnetki?

Jaz res ne vem, o čem govorite. Sploh niti nisem seznanjen, da bi kadarkoli naš video bil kamorkoli posredovan. Ampak dajte mi povedati, kako lahko jaz v tej poplavi družbenih omrežij vplivam na to, kdo deli naše videe. Nimam pojma. Mislim, najdite mi eno izjavo, eno naše dejanje, en dokaz. Dokažite, da smo mi na kakršenkoli način delovali v kakršnokoli korist neke druge države, sploh ne Rusije, sploh ne Amerike, sploh ne Kitajske, sploh ne česarkoli. Veste, kako je v tej zgodbi? Glejte, ko si pripadnik enega pola, bodisi levega bodisi desnega, te en pol 'nabija', drugi te brani in s tem, ko te prvi 'nabija', ti daje kredibilnost pri drugemu polu. Mi, ki smo proti obema tema poloma z lažnimi nazivi, pa nas obe strani 'nabijata', točno s takšnimi etiketami in izmišljotinami. Nekdo tam na telegramu deli naš posnetek. Kaj? Me razumete ...

Seveda. To sem že povedal. Vi imate sliko gospoda Potočnika, preden je začel sodelovati na kakršenkoli način s stranko Resni.ca, z njegovim stanovskim kolegom. Mi ne vidimo težave v tem, da se je poslovil od bivšega stanovskega kolega.

Kolikor sem seznanjen, je bil izgnan zaradi zbiranja informacij. Potem lahko izženemo popolnoma vse ambasadorje, ker točno to je njihova naloga v vsaki državi, da zbirajo informacije in poskušajo vplivati ali pa širiti svoj vpliv na tem področju.

Jaz imam pa občutek, da želite na vsak način dokazati nekaj, kar ne obstaja.

Dogodek se je zgodil, preden se je gospod Potočnik pridružil stranki Resni.ca, slikan je bil z bivšim stanovskim kolegom. Jaz v tem ne vidim nobene težave.

Povejte mi, kdaj točno in s čim točno sem se jaz etiketiral kot nekdo, ki zagovarja rusko vojaško posredovanje. Jaz govorim o tem, da mi kot Slovenija nimamo nobenega posebnega vpliva v svetu in da ko se opredelimo za katerokoli stran, ne prinašamo koristi niti nimamo sami kakršnekoli koristi. Lahko pa dobimo ogromnega sovražnika in tega mi ne potrebujemo. Zato neprestano ponavljam, da dajmo graditi mostove, ne zidov. Meni je popolnoma vseeno za Rusijo in za Ameriko in za Kitajsko. Jaz sem proslovensko usmerjen, jaz sem vedno na strani miru in želim, da Slovenija potegne največ od vseh, kar lahko potegne.

Vsak dan klicati po desetkrat obe strani in poskušati vzpostaviti dialog. S tem, da mi tega več ne moremo delati, ker smo se neposredno postavili na eno stran. Mi bi morali to drugače odigrati že v štartu, odigrati mirovnega posrednika. In tako, kot sem že večkrat povedal, mi imamo tukaj čudovito lokacijo blizu Kranja. Brdo. Tukaj bi lahko naredili ... Si predstavljate, da bi res dosegli sporazum, ki nas mogoče lahko reši tretje svetovne vojne? No, to nas postavlja na parket politike v svetu, ne pa to, da mi pohlevno sledimo ukazom iz Bruslja in da smo samo ena zunanja administracija Bruslja.

Strinjam se. Dejstvo je, da se je vzpostavil nek negativen pravni red oz. ne pravni red, ampak pravna praksa, in to že od leta 1999 dalje. Da lahko neka močna sila brez odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov napade neko šibkejšo državo, kadar jo pač hoče. Naknadno je Rusija sledila temu, zdaj ZDA sledi temu in več kot očitno je, da je svet ponorel in da moramo biti tukaj najbolj modri, tihi in se povleči vase, skrbeti za lastne probleme, jih reševati, ker jih imamo ogromno, in se ne vmešavati nikamor. Ne z dvema vojakoma, da se nam posmehujejo po Grenlandiji, ne v Ukrajino, ne v Izrael, ne kamorkoli.

Jaz obsojam vsako vojno, ne glede na to, kje in na kateri tleh se je zgodila.

Mi podpiramo ustavo v vsakem primeru in zaradi kršenja ustave smo organizirali daleč največje proteste v zgodovini Slovenije in za ustavo smo pripravljeni umreti in ustavo bomo vedno spoštovali. Ustava govori, da sta za priznanje manjšine potrebna dva pogoja – ob številčnosti tudi avtohtonost. In na vprašanje novinarke, ali bi to priznal, sem jaz najprej rekel, da to sploh ni mogoče v skladu z ustavo. Podvprašanje je bilo, kaj pa če bi bilo mogoče. In sem rekel, da če bi bilo mogoče, bi se zavzemal tudi za to, da priznamo status manjšine Bušmanom ali pa kateremukoli ljudstvu, če bi to ustava dovoljevala. Ampak to je ustavno nemogoče.

Podprl bi samo tisto, kar se da spreminjati v skladu z ustavo. In zaenkrat ustava govori o tem – številčnost, avtohtonost. In kdor lahko to dokaže, bi ga podprl.

Ne, nisem rekel tega. Jaz sem povedal točno to, kar sem vam zdaj povedal, oni so pa izvlekli tisto, kar so mislili, da je prav.

Ne zanima me. Res nimam pojma, niti nimam fokusa na tuji politiki, tujih notranjih politikah. O tem morajo odločati srbski državljani.

Mislim, da ni dobro nobeno bratenje z zunanjimi politiki, razen v okviru nekih drugih sodelovanj, tako kot bi si mi želeli recimo povezovati se s suverenističnimi voditelji po Evropski uniji. Ampak, če so v ozadju kakršnekoli druge ambicije, ki niso v korist ljudem, Slovenija to absolutno zavrača in smatram kot zavržno.

Jaz sem predsednik Zveze vaterpolskih društev. V tem trenutku se odvija v Beogradu evropsko prvenstvo v vaterpolu. Tam sem bil zaradi vaterpola, spravil sem slovensko reprezentanco iz ruševin. Če ne bi bilo mene, brez lažne skromnosti lahko rečem, da bi naša vaterpolska reprezentanca prvenstvo gledala samo prek televizije.

Ne, pomagal sem samo z lastnimi sredstvi, da smo jih spravili tja. Dejansko so fantje odigrali super. Moram poudariti, da so v povprečju stari 20 let, s tem so za deset let mlajša reprezentanca od Hrvatov in Srbov. Borili so se kot levi. Zadnje tri tekme so celo eno zmagali, dve pa igrali neodločeno, tako da sem ponosen na njih.

Ne. S politiko zagotovo ne. Še enkrat poudarjam, da me notranje politike drugih držav ne zanimajo.

To problematizira vaša vprašanja, ker imate vedno nekoga, ki mi nekaj očita, ali pa so neke informacije ponavadi neuradne in nepreverjene. Ampak dejansko to ne drži. Jaz še enkrat delujem izključno v korist Slovenije in slovenskih državljanov.

Odvisno, kaj je za vas populizem. Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam. Jaz to celo smatram nekoliko drugače. Do zdaj je bilo tako, da smo bili navajeni na neko politično korektnost, ki nas je pripeljala na rob prepada in v bistvu pomeni v celofan zavito laž. Populizem pomeni v resnici, da nekdo zagovarja populus, torej ljudstvo. To ni popularizem, tako kot marsikdo hoče predstaviti. Populizem je zame govorjenje resnice, ki je pa mogoče res marsikomu všečna. In če je to populizem, potem smo populisti. Nimam težav s tem.

Ni populizem. Samo na podlagi prvih informacij, ki sem jih prejemal, sem vzel telefon in posnel prvoosebni video. Na koncu sem naknadno povedal, da je bila dezinformacija in da sem bil zaveden.

Še enkrat povem. Bil sem zaveden. Na hitro sem posnel video. Naknadno sem se posul s pepelom in se opravičujem vsakemu, če sem ga s tem videom na kakršen koli način razočaral.

Če bi se dejansko izkazalo naknadno, da je bil migrant, bi rekel, da ne. V tem primeru mogoče. Ampak še enkrat pravim. Bil sem zaveden. Prehitel sem samega sebe. Včasih priznam, da mogoče delujem nekoliko preveč impulzivno v takih primerih, ko se v meni prebudi zaščitniški nagon zaradi Slovenije ali njenih državljanov.

Saj še enkrat pravim. Seveda ni bila, ker sem bil zaveden in sem prehitro vzel telefon in prehitro objavil video. Samo to je bil razlog.

Seveda morajo biti, ker je to del demokracije. Seveda so za to potrebne ustavne spremembe, pa to ne bo šlo čez noč, mi bi število poslancev zmanjšali z 90 na 63. Ampak dejansko se pa največkrat zgodi to, da pred volitvami ljudem obljubljajo vse živo, po volitvah pa pozabijo, da ti ljudje sploh obstajajo, in nihče več ne vpraša za njih. Vsakodnevno, kot vidimo, se spreminjajo geopolitična stališča, stanja, tudi notranja politika iz dneva v dan. Spreminja se mnenje ljudi. Bilo bi prav, da kdo še kdaj vpraša ljudi glede tega. Mi bomo tretji člen ustave, ki govori o tem, da lahko Slovenija oz. vlada pred ratifikacijo katerekoli mednarodne pogodbe skliče referendum. Mi od vstopa v Evropsko unijo nismo sklicali referenduma niti za eno stvar. Sploh pa za pomembne stvari, ko gre za škodljive pogodbe, kakor je recimo sporazum WHO. Potem so tukaj še nekatere druge stvari, ki kažejo na to, da se je neposredna demokracija v Sloveniji popolnoma uničila. Ljudje kot iniciativa ne morejo več sklicati referenduma za čisto nič pametnega, razen za zakonodajne referendume. Ko gre za vprašanje nepomembnih zakonov, ker 90. člen Ustave prepoveduje zakonodajne referendume za pomembne zakone. Za druge posvetovalne referendume pa vemo, da jih lahko skliče 30 poslancev.

In zdaj, če tem poslancem ni v interesu, tako kot jim ni bilo zdaj, ko smo jim predlagali, da skličejo referendum glede oboroževanja Ukrajine, ga pač ne moremo sklicati. Na koncu ljudje samo cepetajo in so odvisni od trgovanja na političnem parketu. In neposredno demokracijo je treba vzpostaviti. S tem, da se strinjam, da so referendumi dovolj dragi, glede na to, da živimo v kameni dobi, kar se tiče takih zadev. Mi bi z našimi programskimi izhodišči, kjer napovedujemo elektronske volitve, lahko prek blockchain tehnologije omogočali preverjanje mnenja teh ljudi zastonj.

Ne bi imel nobene težave s solidarnostjo, če bi lahko pomagali ljudem, bi morali najprej pomagati sebi, da bi lahko pomagali komurkoli. Naša dva vojaka, roko na srce, ne bosta popolnoma nič pomagala. Špikamo pa z Američane s prstom v oko, zato da bomo lahko na dolgi rok bili njihovi sovražniki. Nimamo dovolj teh sovražnikov? Dajmo iskat prijatelje.

Evropska unija je zamudila s kazanjem enotnosti trideset let. Oni so sunkovito skrbeli za svoj propad in zdaj so problem. In zdaj se zapenjajo tudi z Ameriko. Zapeli so se z Rusijo, izgubili so recimo nekatera naravna bogastva. Zaradi tega izgubljajo varnost zaradi Amerike in ostajamo sami. In če smo do zdaj prišli do te točke, da je Evropska unija kot neka propadajoča stara dama, da se zdaj ne zaveda tega, da je treba nekaj spremeniti, potem jaz ne vidim nobene druge rešitve za to.

Kaj je za vas alternativa, da gremo v vojno z Ameriko za Grenlandijo?

Zagotovo je najbolje za Slovenijo, da se ne vmešava v tuje diplomatske in vojaške spore. To je to.

Kar se Nata tiče, bi mi zagotovo sprožili referendum, da ugotovimo voljo ljudi, ali so še vedno za to, da ostanejo v Natu. Jaz sem iskreno prepričan in nimam nobenih težav, da to javno povem, da Nato pospešeno skrbi za svoj propad. Tako da je samo še vprašanje časa, kako se bodo te stvari odvile okrog Nata. Kar se Evropske unije tiče, je zadeva nekoliko drugačna. Seveda, zgodovinsko gledano smo bili mi vedno radi del enega večjega imperija. Tukaj se počutimo varne v tem objemu. Druga stvar je ta, da nam paše prosto prehajanje meja, brezcarinsko poslovanje. Evropska unija ima dosti pozitivnih lastnosti. Jaz mislim, da tudi neto prejemniki nismo več, tako da bomo morali po moje več plačevati, kakor bomo nazaj dobivali. Kar je pa najbolj pomembno, je pa to, da ne smemo več sprejeti iz Bruslja niti ene škodljive pogodbe na škodo Slovenije. O tem govorimo.

Čista nevtralnost. Vedno se primerjamo z nekimi državami, ki so par tisoč kilometrov stran od nas in jim želimo slediti. Imamo tukaj severno sosedo Avstrijo, ki funkcionira popolnoma odlično. Tudi kulturne in ekonomske značilnosti so nam najbolj podobne z Avstrijo. Razen tega, da so oni malo bolj pametni, kar se tiče davčnega okolja, in tudi zato boljše živijo. Ampak to je edini način, da mi ohranimo Slovenijo. Drago pa je tudi to, da mi pošiljamo orožje v Ukrajino in financiramo tuje vojne. Če bi lahko to mogoče res namenili v naš pokojninski sklad, pa dvignili plače ali pokojnine.

Treba je vlagati v obrambo Slovenije. Treba je skrbeti za določen način usposabljanja celotnega prebivalstva za take stvari, za civilno zaščito in podobno. Ampak definitivno pa zdaj vse izkušnje kažejo, da vse, kar se zdaj dogaja, eventualno tudi z obveznim naborništvom, se dogaja izključno zato, da bi bili mi topovska hrana za nekoga drugega. Mi pa na to ne pristajamo.

Ne. Zaradi tega, ker ne rabimo biti mi v nobenem drugem odboru. Bodimo sami nosilci miru, sami se borimo za to. Poskušajmo dobiti eno takšno pozicijo, da bomo dobili zaupanje vseh sprtih držav in da bomo lahko lobirali pri vseh sprtih državah, da se čim prej vzpostavi mir vsepovsod.