V delu, ki govori o reprezentativnosti invalidskih organizacij, je določeno, da bo morala invalidska organizacija, če bo hotela imeti status reprezentativnosti, med drugim vključevati več kot 33 odstotkov invalidov z enako vrsto invalidnosti v Sloveniji, ali pa tudi 33 odstotkov invalidov z različno vrsto invalidnosti, vendar z enakim pravnim in družbenim statusom.
ZInvO, ki je bil 12. decembra objavljen v uradnem listu RS, med drugim določa, da mora invalidska organizacija pri svojem delovanju upoštevati državne strategije razvoja invalidskega varstva in mednarodne standarde na tem področju. Prav tako, kot je zapisano v ZInvO, sodelujejo pri oblikovanju nacionalnih politik in ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti in enake obravnave invalidov. Državni organi se morajo na podlagi slednjega posvetovati z invalidskimi organizacijami, katerih člani so lahko invalidi in njihovi zakoniti zastopniki. Člani teh organizacij pa so lahko tudi druge fizične osebe, ki na različne načine podpirajo njihovo delovanje.
Po določilih tega zakona je dejavnost, ki jo opravlja invalidska organizacija, nepridobitna. Ne glede na to pa lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost, in sicer v skladu s predpisi, ki urejajo društva. Invalidska organizacija tako lahko ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo ali zavod, če je ustanovitev povezana z namenom njenega delovanja in je opredeljena v temeljem aktu organizacije. Vendar pa, kot določa ZInvO, vlaga invalidska organizacija sredstva v podjetje, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, izključno iz sredstev, dodeljenih izrecno za tak namen.