IP močno zaskrbljen nad predlaganim širjenjem policijskih pooblastil

Kot zaskrbljujoče je Informacijski pooblaščenec označil naslednje predloge širjenja policijskih pooblastil: 

– izvajanje stalnega video- in avdionadzora nekaterih javnih površin;

– dodatne širitve obdelave biometričnih podatkov pri ugotavljanju identitete in identifikacije;

– nesporeden elektronski dostop Policije do širokega in neopredeljenega nabora evidenc;

– pomanjkljiva ureditev avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic v javnem prometu;

– nejasen stalen poimenski nadzor obdelav osebnih podatkov določenih varovanih oseb v zbirkah javnega sektorja in s tem posredno možnost stalnega nadzora Policije nad državnimi organi, upravljavci teh zbirk;

–  ukinitev obveznosti policista, da posameznike ob zbiranju obvestil pouči o prostovoljnosti (in ne dolžnosti) in možnosti anonimnosti pri podaji obvestil;

– nejasnost pogojev uporabe radarskih sistemov za detekcijo navzočnost in premikov skozi steno ter naprav za odkrivanje lažnih baznih postaj;

– širitev uporabe brezpilotnih letalnikov (dronov) za zbiranje osebnih podatkov tudi za preventivne in nadzorne namene;

– omejitve dostopa do lastnih osebnih podatkov.

"Večina predlogov sploh ne vsebuje ocen učinkov na varstvo osebnih podatkov, kot jih zahteva 49. člen ZVOPOKD, medtem ko sta oceni učinkov za sistem Lifeseeker (sistem, primerljiv z IMSI-lovilci) in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic v javnem prometu pomanjkljivi in ne vsebujeta varovalk za zagotavljanje sorazmernosti in preprečevanje tveganj," so navedli v uradu IP. 

Kot še dodajajo, se predvideva povsem nesorazmerno izvajanje biometrijskih ukrepov pri policijskem ugotavljanju identitete, saj se zajem biometričnih podatkov dopušča v prav vsakem postopku ugotavljanja identitete. Tako široko pooblastilo je posebej problematično v kombinaciji z uporabo avtomatizirane obdelave in tehničnih sredstev, med katere sodi tudi tehnologija avtomatizirane prepoznave obrazov brez vezave na konkretne okoliščine in varovalke za varstvo pravic. 

"Zakon, in ne predpis, ki ga izda minister, bi moral natančno določati, kdaj lahko policisti izvedejo tak postopek, ki zajema odvzem in preverjanje tako rekoč vseh osebnih podatkov v vseh zbirkah, ki obstajajo," zatrjujejo. 

Predlog omogoča Policiji tudi video- in avdiosnemanje območja kritične infrastrukture in varnostno tveganih območij, pri čemer ni predvidenih prav nobenih pogojev ali omejitev razen soglasja občine. "Glede na nedorečenost pojma 'varnostno tvegana območja' lahko mednje spadajo tudi npr. glavni trgi in mestne ulice, s čimer bi Policija resno posegala v številne ustavne pravice posameznikov (npr. pravico do svobodnega in neoviranega zbiranja in združevanja, pravice do tajnosti komunikacij)."

Po mnenju Informacijskega pooblaščenca je neustrezno tudi splošno pooblastilo Policije, da sama pridobiva osebne podatke iz informatiziranih uradnih evidenc javnega sektorja – torej tudi iz zbirk bolnišnic, šol, NIJZ, Banke Slovenije, sistema eSociala – in to z brezplačnim neposrednim elektronskim dostopom brez pisne zahteve in brez aktivnega posredovanja upravljavca zbirke, kot je veljalo doslej. Policija bi lahko v podatke vpogledovala, jih kopirala ali izpisovala ter jih obdelovala v vseh svojih postopkih.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, pod katerim se je podpisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, verjamejo, da bo ministrstvo skrbno preučilo vse prejete pripombe, predvsem strokovne javnosti in tudi drugih organov, ki bdijo nad temeljnimi človekovimi pravicami, ter predlog zakona spremenilo.