Da izjave slovenskega premierja ne izražajo stališča Evropske unije je Borrell poudaril tudi na današnjem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju. V odgovoru na novinarsko vprašanje je povedal, da je govoril s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem, na zasedanju pa da o tem niso javno razpravljali. Pojasnil je, da je v nedeljo na poti iz Hrvaške v Bruselj po telefonu govoril z iranskim zunanjim ministrom Mohamedom Džavadom Zarifom, ki ga je vprašal, ali stališča, ki jih je izrazil Janša kot predsedujoči Svetu EU, izražajo uradna stališča EU, saj da je bilo nekaj zmede, ker Slovenija sedaj predseduje Svetu EU.
Borrell je, kot je povedal, iranskemu ministru pojasnil, da lahko ima članica unije svoja stališča o določenih temah, a da ta, četudi ta članica predseduje Svetu EU, ne predstavljajo uradnih stališč EU. Na zunanjepolitičnem področju uradna stališča EU na ravni voditeljev predstavlja predsednik Evropskega sveta Charles Michel, na ministrski ravni pa visoki zunanjepolitični predstavnik, je še poudaril Borrell.
Ob tem je spomnil na podoben primer, ko je madžarski premier Viktor Orban podal izjave glede Kitajske, ter ponovil, da kot takrat tisto ni bilo stališče unije, tudi v primeru izjav slovenskega premierja to ni bilo stališče unije. Stališče unije glede Irana je po Borrellovih besedah uravnoteženo - izvajati političen pritisk, ko je to potrebno, in obenem poskušati sodelovati, ko je to potrebno, na primer glede iranskega jedrskega programa.
Visoki zunanjepolitični predstavnik je še pojasnil, da Janša sicer ni na nobeni točki dejal, da govori v imenu EU, vendar so ga v razpravi predstavili kot predsedujočega Svetu EU, kar da je povzročilo nekaj zmede. Borrell je na vprašanje odgovoril v španščini. Tako se je odločil, da bi njegove besede zagotovo bile razumljene pravilno in da ne bi bilo napačnih tolmačenj, je poudaril, preden je odgovoril.
Spomnimo, da je slovenski premier Janez Janša na dogodku Free Iran World Summit, ki ga vsako leto organizira iranska diaspora, pozval k neodvisni preiskavi pokola 30.000 političnih zapornikov v Iranu leta 1988. Opozoril je tudi na vlogo novoizvoljenega iranskega predsednika Ebrahima Raisija v tem pokolu.
Zaradi izjav je namestnik iranskega zunanjega ministra in generalni direktor oddelka ministrstva za Sredozemlje in vzhodno Evropo na pogovor poklical slovensko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej. "Izrazil je močno nasprotovanje temu dejanju in neutemeljenim obtožbam na račun Irana ter ji vročil protestno noto," so sporočili.
Na srečanju so poudarili, da Iran obsoja virtualno prisotnost slovenskega premierja na "srečanju teroristične skupine, osovražene med velikim iranskim narodom". Obsodili so tudi premierjeve "napačne in nesmiselne izjave, ki so v nasprotju z diplomatskimi normami in vzdušjem v dvostranskih odnosih".
Raisi bo avgusta nastopil položaj iranskega predsednika. Vpletenost v usmrtitve je zanikal leta 2018 in lani, čeprav je bil v v času pokolov namestnik generalnega tožilca. Medtem ko iranska diaspora trdi, da je bilo ubitih 30.000 političnih zapornikov, britanski akademik Michael Axworthy v svoji knjigi Revolucionarni Iran ugotavlja, da je bilo v resnici ubitih od 4000 do 5000 ljudi.
Na dogajanje se je odzval tudi evropski poslanec Klemen Grošelj, ki je zapisal: "Izjava visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko g. Borrella, da izjava predsednika vlade Janeza Janše glede Irana ne odraža stališča EU, je ponoven fiasko slovenskega predsedstva Svetu EU, komaj dober teden dni po začetku. Ne samo, da je nedavna izjava v nasprotju s skupnim stališčem EU do Irana, temveč kaže tudi na nezmožnost slovenskega predsedstva in članov aktualne slovenske vlade ločevati notranjepolitična stališča od skupnih evropskih stališč."
Dodal je, da pa je še bolj skrb vzbujajoča "nezmožnost slovenskega predsedstva in predsednika vlade Janeza Janše, da pri občutljivih zunanjepolitičnih temah in odnosih deluje kot pritiče predsedujočemu Svetu EU – kot nevtralni posrednik. Zato se postavlja vprašanje, ali gre za pomanjkanje razumevanja vloge kot presedajočega ali pa za namerno in premišljeno ideološko delovanje. V vsakem primeru takšno delovanje škodi ugledu EU in, še posebej, ugledu Slovenije."
Zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo iranskega veleposlanika v Sloveniji
Kot so zapisali na MZZ, so iranskemu veleposlaniku pogovoru prenesli stališče, da Slovenija vselej zagovarja človekove pravice in temeljne svoboščine. "To je v skladu z našimi vrednotami in zakonodajo. Slovenija in Evropska unija temeljita na odločni zavezanosti spodbujanju in zaščiti človekovih pravic, demokracije in pravne države po vsem svetu. To je v središču naših odnosov z drugimi državami in regijami," so poudarili. Človekove pravice so univerzalne, nedeljive in medsebojno odvisne ter veljajo za vse ljudi, tudi za zapornike ne glede na dejanja, za katera so bili obtoženi.
Slovenija bo prek veleposlaništva v Teheranu - v tesnem sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS) in visokim predstavnikom Borrellom - še naprej predstavljala EU v Iranu kot lokalno predsedujoča država. Z EEAS bodo še naprej v rednem stiku in usklajevali morebitne nadaljnje aktivnosti, so zapisali na MZZ. "Aktivnosti Slovenije nikoli in na noben način niso uperjene proti katerikoli državi, ampak so v bran spoštovanja univerzalnih človekovih pravic in dostojanstva vsakogar," so poudarili.
V tiskovni službi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela so danes na vprašanje, ali je Michel govoril z Janšo o tem ter ali se mu zdijo dejanja in besede slovenskega premierja primerne, odgovorili, da tega ne komentirajo. Da zadeve ne komentirajo, so dejali tudi v Evropski komisiji. Povedali so še, da predsednica Ursula von der Leyen z Janšo o tem ni govorila.
V evropski politični skupini socialistov in demokratov (S&D) so medtem zahtevali pojasnila glede Janševe udeležbe na dogodku. Poudarili so, da je bila skupina, ki je organizirala dogodek, do leta 2009 na seznamu terorističnih organizacij v EU, zato je podpora premierja predsedujoče države taki skupini "izjemo neodgovorna" ter spodkopava prizadevanja EU za oživitev iranskega jedrskega sporazuma.
KOMENTARJI (555)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.