Irski premier Bertie Ahern, ki se v sklopu turneje po evropskih državah pred prevzemom irskega predsedovanja Evropski uniji mudi v Sloveniji, se je danes s svojim gostiteljem, predsednikom vlade Antonom Ropom, pogovarjal predvsem o prioritetah irskega predsedovanja EU - na tem mestu sta se oba predsednika vlad zavzela za poglobljeno razpravo in izmenjavo mnenj o uresničevanju lizbonske strategije - ter o pripravah na oktobrsko medvladno konferenco o evropski ustavni pogodbi, kjer Rop in Ahern sicer pričakujeta odpiranje nekaterih vprašanj, vendar pa, kot se je izrazil Ahern, ne pričakujeta, da bi bilo "potrebno pogodbo napisati na novo."
Ob vprašanju medvladne konference je Rop ponovil svoje prepričanje, da osnutek pogodbe predstavlja dobro podlago za razpravo, pri čemer je menil, da bodo glavne točke razprave na konferenci obseg odločanja s kvalificirano večino ter struktura in delovanje nekaterih evropskih institucij, posebej Evropskega parlamenta. Ahern je ob tem izrazil pričakovanje, da bo vsaka država odprla nekaj vprašanj, tako da za zdaj še ni gotovo, ali bo konferenca končana pred koncem letošnjega leta. Sogovornika sta ugotovila, da imata državi do mnogih vprašanj, ki bodo predvidoma obravnavana na konferenci, podobna stališča, predvsem kar se tiče izboljševanja učinkovitosti delovanja evropskih inštitucij in zagotavljanju vpliva majhnih in srednjih držav na evropske zakonodajne procese.
Kot eno izmed najpomembnejših prioritet irskega predsedovanja je Ahern izpostavil razpravo o uresničevanju lizbonske strategije, katere cilj je evropsko gospodarstvo do leta 2010 narediti najbolj konkurenčno na svetu. Rop je ob tem poudaril, da se tudi v Sloveniji odvijajo podobne razprave, predvsem kar se tiče vlaganj v raziskovanje in razvoj ter izobraževanje, hkrati pa je menil, da bo uresničevanje lizbonske strategije vodilo k hitrejši gospodarski rasti, obenem pa olajšalo zagotavljanje socialne varnosti. Rop je tudi napovedal, da si bosta Ljubljana in Dublin na ekspertnem nivoju izmenjala stališča o ustreznem izvajanju lizbonske strategije.
Premiera sta sicer pozornost namenila tudi vključevanju držav Zahodnega Balkana v povezavo, pri čemer sta posebej izpostavila Hrvaško. Ahern je pri tem poudaril pomembno vlogo Slovenije v teh procesih, saj ima Ljubljana v sodelovanju z državami iz te regije vodilno vlogo.
Ob vprašanju skupne zunanje in varnostne politike EU se je Ahern - v skladu s prioritetami irskega predsedstva - zavzel za izboljšanje in poglobitev odnosov z ZDA, čemur se je pridružil tudi Rop, ki je ob tem menil, da obnova in humanitarna pomoč Iraku predstavljata pomembni možnosti za sodelovanje vse več držav in izboljšanje čezatlantskih odnosov. Tudi Ahern je menil, da se težišče delovanja mednarodne skupnosti v Iraku oddaljuje od vojaških operacij ter poudaril, da je potrebno zagotoviti sodelovanje čim več držav. Rop je ob tem izrazil prepričanje, da resolucija varnostnega sveta 1483 predstavlja osnovo za mnoga sodelovanja, je pa opozoril, da bi tesnejša vpetost OZN še pripomogla k hitrejšemu reševanju težav v Iraku. Rop je ob tem še dejal, da predlagana skupna policijska misija EU v Iraku implicitno predpostavlja večjo vlogo OZN.
Tudi sicer sta oba premiera menila, da glede vsebine skupne zunanje in varnostne politike EU med državama obstaja veliko podobnih stališč, pri čemer je Ahern opozoril, da se na Irskem ne ukvarjajo veliko z obrambnimi vprašanji, se pa pridružujejo sklepom Varnostnega sveta in OZN.
Na vprašanje, ali je uvedba evra vplivala na irsko inflacijo - ta je ena izmed najvišjih v državah EU - je Ahern odgovoril, da ne, saj je predvsem posledica hitrejše gospodarske rasti na Irskem ter specifične tečajne politike v okviru evroobmočja. Ob tem je Ahern napovedal, da si bo njegova vlada prizadevala znižati inflacijo na dve odstotni točki, kar je skladno z inflacijskim ciljem Evropske centralne banke. Rop je ob vprašanju uvedbe evra - ta naj bi tolar predvidoma zamenjal v letu 2008 - spomnil na vladni program vstopa v evroobmočje, katerega ključna točka je zniževanje inflacije na malce več kot pet odstotkov v letu 2003 in potem trendno približevanje evropski inflacijski stopnji. Ob tem je predsednik slovenske vlade opozoril na nujnost vodenja primerne tečajne politike ter poudaril, da si bo vlada ob zniževanju inflacije prizadevala za ohranitev gospodarske rasti in zaposlovanja.
Irskega premiera je na Brdu pri Kranju na pogovorih sprejel tudi predsednik države Janez Drnovšek.
