'Meteoriti so naravna dostava vzorcev iz Osončja, zato jih je treba čim prej najti'

Domačini na območju med Novim mestom in Trebnjem že poročajo o prisotnosti avtomobilov z nemškimi registracijami, na terenu pa naj bi bila tudi ameriška ekipa, ki se je podala v lov za meteoriti. Kot smo že poročali, je čas pri iskanju ostankov meteorja, ki ga je razneslo v Zemljini atmosferi, 34 kilometrov nad površjem, izrednega pomena.

Meteoriti so dostavljalci neprecenljivih informacij iz vesolja. S seboj nosijo podatke o svojem nastanku ter izvornem telesu. Meteoriti se vse od nastanka Osončja niso kaj dosti spreminjali, zato so pomembni pričevalci o njegovem nastanku. Zagotovo največja težava pri analizi pa je dejstvo, da so 4,5 milijarde let stari podatki, ki jih s seboj prinesejo meteoriti, kratkotrajni. Zaradi kemičnih in bioloških procesov na Zemlji se namreč dragocene informacije lahko hitro izgubijo, zato je izredno pomembno, da jih čim prej odkrijemo.

"Dokler ne najdemo prvega delca, v resnici ne vemo, kaj je padlo, zato je pomembno, da se jih hitro najde, saj ne da s tem najditelji prispevajo samo k zgodbi, ampak tudi k znanosti," izpostavlja Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in dodaja, da železovi minerali dokaj hitro oksidirajo, kar se pozna v kemijski in mineraloški sestavi.

Kako prepoznamo meteorit?

Ko je 28. februarja vstopil v Zemljino atmosfero, so se zaradi izgorevanja v ozračju minerali v zunanjem delu meteorita stalili in postali del žgalne skorje. Zaradi tega jih prepoznamo po temno rjavi ali črni zunanjosti, znotraj pa so svetli. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da jih ne poskušamo razbiti, čeprav se ob trku s tlemi ponavadi razletijo. Obstajajo namreč tudi druge metode preverjanja, ali gre za meteorit.

Večina meteoritov je naravno magnetna. Ob tem je Jeršek povedal, da je najboljši pokazatelj igla kompasa, ki zaniha v bližini kosa meteorita. Meteoriti so po sestavi kovinski, sestavljeni iz zlitine železa in niklja ali kamniti. Pri slednjih prevladujejo silikatni minerali. Notranjost kovinskega meteorita ima tako imela kovinski sijaj, medtem ko pri kamnitih ta ni izrazit. Imajo pa silikatni in drugi kamniti meteoriti precej drobne kroglaste tvorbe – hondrule, ki je lahko prepoznati.

Dobra spodbuda za lovce na meteorite, toda kot opozarja Teo Hrvoje Oršanič iz Zavoda RS za varstvo narave, je meteorit naravna vrednota, njegovo varstvo pa ureja zakon o ohranjanju narave, ki zelo jasno govori o prometu z minerali in fosili. Najditelji morajo namreč o najdbi obvestiti zavod za varstvo narave, hkrati pa morajo meteorit hraniti tako, da se ne poškoduje ali uniči. Ob tem geolog Jure Atanackov svetuje, da je s potencialno najdbo treba rokovati z rokavicami, saj pri rokovanju z golo roko lahko pride do kemičnih sprememb na kamnini. "Pomembno je, da ne poškodujemo vzorca," opozarja.

Najdb prav tako ni dovoljeno dajti v prometi, izvažati ali iznašati. Predpisane globe za morebitne kršitve znašajo med 2.000 in 10.000 evrov, v primeru da je naravna vrednota ogrožena pa med 10.000 in 50.000 evrov.

Kako natančno je določeno območje padca meteoritov in ali iščemo iglo v senu?

Dogodek, ki se je zgodil 28. februarja, se zgodi približno 10-krat na leto, a ker je večina planeta pokrita za vodo oz. oceani in ker je veliko področij nenaseljenih, lahko govorimo o izjemnem dogodku, pojasnjuje Atanackov. "Imeli smo precej sreče, da je ta meteor za seboj pustil izrazito sled, kar so nekateri očividci tudi posneli. Mednarodna meteorska organizacija je prejela 117 poročil, 22 fotografij in sedem videoposnetkov iz okoliških držav." Ti podatki pa so omogočili precej dobro analizo dogodka.

Kot pojasnjuje Antanackov, bi bilo idealno, če bi se dogodek zgodil ponoči, saj nebo nad Evropo spremljajo vremenske meteorske kamere, ki so namenjene prav opazovanju tovrstnih dogodkov. "Ponoči je možno vse geometrijske in optične napake odpraviti tako, da se kalibrira glede na zvezde. Problematični so tudi posnetki, saj so vsi narejeni med vožnjo, torej v premikanju. To seveda povzroča dodatne težave pri kalibraciji." Na koncu postopka se rekonstruira atmosferska pot.

Dobra novica pa je, tako Anatackov, da obstaja zelo dobra povezava med različnimi izračuni, zato lahko vemo, kakšna je bila atmosferska pot bolida in kje približno je cona padcev. Kljub temu pa še vedno obstajajo nekajkilometrska odstopanja med rešitvami. Prav zato je terensko iskanje meteoritov zahtevno, poudarjajo strokovnjaki, ki pričakujejo, da bodo v prihodnjih dneh prišli do bolj natančne rešitve za lego meteoritov. V tem primeru bodo na geološkem zavodu Slovenije organizirali iskalno akcijo. Potrdili so tudi, da so prijeli več obvestil od naključnih najditeljev, vendar se je doslej izkazalo, da gre za najdbe zemeljskega izvora.

In za kakšno količino sploh gre? Na posnetkih je ob eksploziji moč videti močno fragmentacijo v zraku. Atanackov in Jeršek pojasnjujeta, da v podobnih primerih preživi približno odstotek mase meteorja. "Ponavadi se pogovarjamo o nekaj kilogramih, nekaj deset, če smo optimistični."