Iskratelov posel naj bi po trditvah nemške televizije stekel v začetku leta 1998. Prek Moskve, kjer ima Iskratel svojo hčerinsko družbo, naj bi v Irak prodal visoko tehnologijo, in to brez dovoljenja OZN, saj za Irak veljajo sankcije.
"Brez dovoljenj v Irak definitivno ni moč nič pripeljati, sploh pa ne take stvari, kot so telefonske centrale," pravi Dušan Mitič, direktor prodaje v Istratelu.
Nemška televizija je navajala, da naj bi šlo za 13 milijonov dolarjev vreden posel, oziroma za prodajo 14 digitalnih telefonskih naprav. Mitič priznava, da je bilo o teh številkah dejansko govora, vendar v povezavi z nekim drugim poslom, nikakor pa ne v kakršnikoli povezavi z vojsko. "Takrat se je Istratel, preko partnerskih podjetij, začel pogovarjati z iraško pošto in telekomom. Bil je sklenjen nek okvirni dogovor z našim partnerskim podjetjem iz Rusije, ki pa ni bil nikoli realiziran," dodaja Mitič. Za lažne informacije pa naj bi bila, po njegovem, kriva anonimna prijava.
Vpletenost Iskratela v sumljive posle je že takrat zanikal tudi nemški Siemens, sicer največji lastnik Iskratela.
Zadevo smo preverili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer pa o tem primeru uradno ne vedo ničesar.
Sicer pa so posle z iraško policijo in vojsko zanikali tudi v Iskratelingu, ki trži Iskaretolove proizvode. Je pa res, pravi Bojan Hladnik, prvi mož podjetja, da je iraški trg zanje pomemben. Več kot 2,5 milijona dolarjev vredne posle so zaključili z zdravstvom. "Trenutno z Irakom zaključujemo drugi posel, to je visoko šolstvo, v višini okoli 800 tisoč evrov. Računamo, da bo v nekaj dneh ta zgodba zaključena," je dejal Hladnik. Irak pa bo ostal njihov strateški partner kljub morebitni vojni.
