Drnovšek je v zvezi z iraško krizo na vprašanje, ali je Slovenija del t.i. vojne koalicije, odgovoril, da ni. Poleg tega je kot zelo slabo ocenil, da se v mednarodnih odnosi sestavlja lista držav, ki so z eno oziroma z drugo stranjo. Obenem je Drnovšek opozoril, da ne gre za listo držav, ki sodelujejo v vojni, gre tudi za nekaj vmesnih oblik sodelovanja. Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija sodelovala pri humanitarnih aktivnostih in obnovi Iraka, in ne pri vojni. Kot je pojasnil, Slovenija torej ne bo povsem ob strani, temveč bo sodelovala tam, kjer lahko in kjer misli, da je prav. Dodal je, da so tudi številne druge države v nekakšni vmesni obliki in sodelujejo na podoben način.
Drnovšek je dejal, da želi Slovenija ohraniti dobre odnose tako z ZDA, kot tudi s Francijo in Nemčijo ter drugimi državami. Kljub vsemu predsednik Slovenije pričakuje, da se bodo tudi razlike med temi državami uravnale ter da bo njihovo sodelovanje naprej temelj svetovne stabilnosti in miru. Po njegovih besedah bo Slovenija tudi v prihodnje želela pomagati pri tem in opozarjati, da je sodelovanje v mednarodni skupnosti potrebo vrniti na raven, kot je že bila. Sedanje razlike med zavezniki ne smejo ostati oziroma se ne smejo poglabljati, sicer bo prišlo do resnih problemov tudi za svetovno stabilnost in mir, je dejal.
Grimsson je ob tem, da bo, kot kaže, prišlo do ameriškega vojaškega posredovanja v Iraku brez mandata ZN, izrazil upanje na rešitev v okviru ZN. Po njegovih besedah je pomembno, da se ohranijo pravila, ki usmerjajo mednarodne aktivnosti. Kljub kritikam na račun šibkosti svetovne organizacije se je po njegovih besedah VS ZN vendarle izkazal za forum, kjer se rešujejo problemi. Zavzel se je za konsistentno in trajno rešitev razmer na celotnem Bližnjem vzhodu.
Drnovšek je izrazil upanje, da bosta Slovenija in Islandija nadaljevali dvostransko sodelovanje v okviru zveze Nato, če in ko bo Slovenija postala njena članica. Slovenski predsednik pričakuje nadaljevanje sodelovanja med državama tudi v okviru Centra za preučevanje vloge majhnih držav v svetu, ki ga je ustanovila Islandija in k sodelovanju pri tem povabila tudi Slovenijo. Slovenski predsednik Drnovšek je sicer odnose z Islandijo ocenil kot dobre in izrazil veselje, da je bila Islandija prva zahodnoevropska država, ki je priznala Slovenijo kot samostojno državo. Grimsson, prvi predsednik kake tuje države, ki je uradno obiskal Slovenijo, potem ko je Drnovšek postal predsednik Slovenije, pa je dodal, da so se po islandskem priznanju odnosi med državama lahko razvijali.
