Ismet Kilič se je 26. julija letos z družino čez ozemlje Republike Slovenije vračal s počitnic na Hrvaškem. Ker je slovenska policija odkrila, da gre za osebo, ki je na Interpolovem seznamu iskanih oseb, ga je aretirala. Turčija je namreč za njim konec devetdesetih let razpisala tiralico zaradi delovanja v sindikatu in sodelovanje s skrajno levičarsko organizacijo. V odsotnosti so ga v Turčiji obsodili na sedem let zapora. Kilič je nato prebegnil v Nemčijo, kjer je zaprosil za politični azil in ga leta 1997 tudi dobil. Kasneje je dobil še nemško državljanstvo.
Že pred dnevi smo se za pojasnila obrnili na Okrožno sodišče v Kopru. Zanimalo nas je, zakaj se je Slovenija odločila za priprtje in ali ga namerava izročiti turškim oblastem. S sodišča so nam sporočili, da je s tem, ko je pridobil nemško državljanstvo, prenehala pravica do azila, oziroma političnega pribežališča, ekstradicijski pripor pa je bil odrejen iz razloga begosumnosti.
Pred koprskim zaporom so nedavno protestirali Kiličevi podporniki.
Na sodišču sedaj čakajo na dodatna pojasnila. Kot so povedali, je eden od razlogov za dolgotrajni postopek tudi gradivo v tujem jeziku – turškem, angleškem in nemškem, ki ga je treba prevesti. "Od vsebine tega gradiva bo odvisno tudi, kdaj bo o izročitvi lahko odločeno," so zapisali v odgovoru.
S Kiličevim primerom so seznanjeni tudi nekateri evropski politiki, ki se zavzemajo za izpustitev nemškega državljana. Kot pravijo Kiličevi simpatizerji, gre za politično motiviran pregon. Njegova soproga Nurgül Gülsen je povedala, da se družina boji moževe izročitve Turčiji ter da moža ni videla že vse od njegove aretacije.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.