"Tisti, ki zdaj vstopajo v DSO, plačujejo polno ceno! Zato, ker postopek njihove ocene traja, preden dobijo odločbo, oni v tem času plačujejo polno ceno, kar pa ni pošteno, to ni enaka obravnava, zato smo pozvali k čimprejšnji pripravi zakona," opozarja predsednica skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Martina Vuk.
To sicer ni edini izziv, ki čaka snovalce dolgotrajne oskrbe. Ali bo do konca leta res zmanjkalo 120 milijonov evrov, kot so opozorili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje? Ministrstvo za solidarno prihodnost je znova pretreslo številke in pavšale znižalo za 30 odstotkov. A so s potezo zdaj naleteli na upor socialnih zavodov.
Starostnica, ki biva v enem od ljubljanskih domov za starejše, je do decembra za oskrbo plačevala več kot 1.700 evrov. Od januarja dalje, ko je v roke dobila odločbo za dolgotrajno oskrbo, pa za dom plačuje kar 780 evrov manj. In tako je pri na tisoče starostnikih, ki so bili v sistem dolgotrajne oskrbe konec decembra samodejno prevedeni. Številni, ki so v domove prišli šele po novem letu, nimajo te sreče.
"In je veliko takih primerov, da sta v sobi dva stanovalca, nekdo po zakonu o dolgotrajni oskrbi z odločbo, nekdo po zakonu o socialnem varstvu. Imata enak standard sobe, enake potrebe, pa lahko plačujeta ... tudi po 500 evrov ali več je med njima razlike. Predvsem zato, ker so predolgi postopki," opozarja sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
V društvu Srebrna nit ocenjujejo, da je starostnikov, ki so za oskrbo prisiljeni plačevati polno ceno, najmanj 1.200, kar je – sporočajo v javnem pismu – nesprejemljivo in diskriminatorno. Zahtevajo takojšnje odpravljanje zaostankov, tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je pred mesecem dni sicer že napovedal: "Spremljamo, kaj se dogaja z ocenjevanjem, ravno s tem namenom smo zagotovili dodatne zunanje ocenjevalce, da bodo tisti, ki so vstopili po starem sistemu po 1. decembru v domove za starejše, čim prej ocenjeni in bodo vstopili v sistem dolgotrajne oskrbe."
A to ni edini sistemski izziv, s katerim se te dni spopadajo na resornem ministrstvu. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki upravlja z denarjem, ki ga vsak mesec prispevamo tudi državljani, so analizirali številke in ugotovili, da so februarja plačali 12 milijonov evrov več kot načrtovano. Če bi šlo tako naprej, bi v blagajni do konca leta po nekaterih ocenah nastala 120-milijonska finančna luknja.
"In seveda bi to pomenilo tudi pritiske, ali na dvig prispevka ali na dodatna plačila ali pa na nemožnost koriščenja dolgotrajne oskrbe vseh tistih, ki so vloge oddali, pa še niso bile rešene," opozarja Vukova.
Zakaj so stroški nenadoma eksplodirali? Kot ugotavljajo, se je skoraj dvakrat več oskrbovancev znašlo v najvišjih – in posledično najdražjih – kategorijah oskrbe. Nič nenavadnega, so sicer prepričani v skupnosti socialnih zavodov, ki trditve ZZZS zavračajo kot napačne in neutemeljene.
"Na primer že leta 2015, če bi takrat po isti metodologiji prevedli stanovalce, bi bilo že takrat 53,6 odstotka stanovalcev v 4. in 5. kategoriji. Na primer leta 2020 bi bilo to 59 odstotkov. Tako da to, da je letos 62 odstotkov v 4. in 5. kategoriji, je v skladu z vsemi trendi, pričakovanji zadnjih 20 let," pojasnjuje Sahernik.
Na ministrstvu odgovarjajo, da je razvrščanje oskrbovancev v kategorije izključno v domeni domov in njihovih strokovnih služb. Trditve, da so cene štirikrat višje od predvidenih, pa so zavrnili in vnovič poudarili, da so pavšalne cene le začasna rešitev, sistem beleženja dejanskih storitev bodo izvajalci namreč vzpostavili do letošnje jeseni.
"Minister je prišel na sejo skupščine in napovedal znižanje pavšala s prvim aprilom in ta pavšal je zdaj po posameznih kategorijah nižji za 30 odstotkov," pravi Martina Vuk.
Čemur v skupnosti socialnih zavodov sicer ostro nasprotujejo in napovedujejo, da bodo prihodnji teden na izredni skupščini ugotavljali, kakšne posledice bo znižanje pavšala prineslo uporabnikom. Minister sicer zagotavlja, da poteza ne bo vplivala na izvajanje in cene storitev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.