Vlogo za zaščito so skupaj pripravili slovenski čebelarji iz Obalnega čebelarskega društva Koper in hrvaški čebelarji iz Istre, zajema pa različna območja na Hrvaškem in v Sloveniji. V slednji zajema območje primorskih občin Koper, Izola, Piran in Ankaran, na Hrvaškem pa Istrski polotok s pripadajočimi otoki v Istrski županiji in sicer območje občin Opatija, Lovran, Mošćenička Draga in Matulju, otoka Cres in Lošinj s pripadajočimi manjšimi otoki Unije, Ilovik, Susak, Vele Srakane ter nizom manjših nenaseljenih otokov.
Poleg pridelave medu mora na opredeljenem območju potekati tudi pakiranje, saj se le tako lahko čim bolj zmanjša možnost ponarejanja z mešanjem s podobnimi proizvodi, kar je veliko verjetneje, če pakiranje poteka zunaj območja. Še preden pa čebelarji sploh začnejo z označevanjem medu z zaščitenim imenom, morajo pri certifikacijskih organih pridobiti certifikat, ki dokazuje, da čebelar prideluje Istrski med skladno s potrjeno specifikacijo.
Istrski med je označen z enotnim znakom v obliki kapljice medu. Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ima Istra raznoliko rastlinsko sestavo, kar je odlična osnova za proizvodnjo različnih vrst istrskega medu, kot so akacija, žajbelj, kostanj, lipa, šetraj ter cvetlični in gozdni med. Posamezne vrste medu imajo zaradi kombinacije deležev cvetnega prahu posebne organoleptične lastnosti (barvo, vonj in okus).
Istrski med je že četrti proizvod, ki sta ga Slovenija in Hrvaška skupaj zaščitili pri Evropski komisiji. Poleg tega so zaščiteni še istrski pršut, oljčno olje Istra in Meso istrskega goveda – boškarina. Slovenija je do sedaj pri Evropski komisiji zaščitila 29 proizvodov, sporočajo na ministrstvu.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.