Italija torej ne nasprotuje razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) v Jadranskem morju, a svetuje, naj Hrvaška ne dela korakov v tej smeri pred konferenco EU o ribištvu, ki bo novembra potekala v Benetkah. "Italija ne oporeka hrvaški pravici do razglasitve EEZ v Jadranu v skladu z mednarodnim pravom, a pričakuje, da bo to izvedeno brez prepirov s sosedi," je povedal dopisnik Hrvaškega radia iz Rima in dodal, da je "Rim priporočil, da naj bo to vsekakor narejeno po beneški konferenci evropskih držav o vprašanjih zaščite morja in v dogovoru z vsemi zainteresiranimi stranmi".
Hrvaški strani, ki je danes italijanskim kolegom izročila vso dokumentacijo v zvezi z razglasitvijo EEZ, je bilo po navedbah radia tudi svetovano, "naj ne stori ničesar brez soglasja z Evropsko unijo". Pri sprejemanju vseh odločitev glede širjenja jurisdikcije na Jadranu bo Hrvaška po besedah vodje hrvaške delegacije Maria Nobila upoštevala priporočila Evropske komisije.
Z odločitvami počakati do novembra
Hrvaško zunanje ministrstvo je glede omenjenega srečanja v Rimu na svoji spletni strani zapisalo, da sta hrvaška in italijanska stran soglašali, da je v obdobju priprav na ministrsko konferenco v Benetkah in tudi po njej potrebno intenzivirati mednarodno sodelovanje jadranskih držav pri izvajanju ukrepov s ciljem zaščite Jadranskega morja. V tem okviru je italijanska stran privolila v sodelovanje na srečanju predstavnikov jadranskih držav 23. septembra v Bruslju, ki ga je sklicala Hrvaška ob robu pripravljalnega sestanka za beneško konferenco.
Kot je še zapisalo hrvaško zunanje ministrstvo, je hrvaška stran na srečanju v Rimu italijanski predstavila glavne argumente, zaradi katerih je, v skladu s politiko EU za Sredozemlje, potrebno razširiti jurisdikcijo obalnih držav v Jadranu, in jo seznanila s potekom razprave, ki se na to temo odvija na Hrvaškem. Izročila ji je tudi dokument s svojimi stališči glede tega vprašanja. Italijanska stran je izrazila razumevanje za mednarodnopravni in znanstvenotehnični del dokumenta, vendar je opozorila na politične okoliščine morebitnih odločitev sabora.
Pogovori tudi s Sarajevom
Hrvaški veleposlanik v BiH Josip Vrbošić se je medtem o vprašanju razglasitve EEZ v Sarajevu pogovarjal s sekretarjem na zunanjem ministrstvu BiH Fuadom Šabeto. Vrbošić je sogovorniku povedal, da bo razglasitev EEZ najverjetneje sledila, potem ko bo o tem konec oktobra razpravljal odbor sabora za zunanjo politiko. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva BiH, je veleposlanik ob tem tudi poudaril namero Hrvaške, da bo pri zaščiti Jadrana popolnoma sodelovala s Slovenijo in drugimi obalnimi državami.
Šabeta pa je ob tej priložnosti dejal, da je nujno potrebno sprejeti ukrepe za zaščito morskega okoliša in celega Jadrana, še posebej za preprečitev ekoloških katastrof, kar je tudi v interesu BiH in razvoj turizma v BiH. Ob tem je poudaril, da se BiH v prvi vrsti zavzema za dobro in prijateljsko sodelovanje s sosednjimi državami in državami v regiji, in izrazil upanje, da bosta Hrvaška in Slovenija v bilateralnem dialogu uspeli najti dogovor, ki bo zadovoljiv za obe strani, upoštevajoč evropske in mednarodne standarde in predpise.
