Predsednik sabora in eden najglasnejših zagovornikov razglasitve EEZ v Jadranskem morju Zlatko Tomcčić je po sestanku z italijanskim veleposlanikom Slovenijo še opozoril, naj bo v svojih izjavah in ultimatih previdnejša. Po Tomčićevih besedah parafirani sporazum o razmejitvi med Slovenijo in Hrvaško iz leta 2001 za hrvaški sabor ni veljaven in ga torej zavrača kot slovenski argument.
Kot je poudaril Grafini, naj bi imeli državi usklajeni stališči, saj naj bi Italija od Zagreba dobila zagotovila, da interesi njenih ribičev ne bodo ogroženi. Grafini je že v začetku meseca izjavil, da je za Italijo pomembno le, da njeni ribici ohranijo tako pravico do lovljenja rib, kot jo imajo sedaj. Z drugimi besedami, Italija očitno ne bo nasprotovala razglasitvi gospodarske cone skupaj s Hrvaško, dokler bo od tega imela korist.
Italija bo v dogovore vključila tudi Slovenijo
Odpravnica poslov na italijanskem veleposlaništvu v Ljubljani Adriana Apollonia je danes pojasnila, da je Italija zainteresirana za celovito zaščito Jadranskega morja s sodelovanjem vseh zainteresiranih držav na tem območju, tudi Slovenije. Zagotovila je, da bo Italija spoštovala interese Slovenije ter jo bo vključila v kakršnekoli dogovore s Hrvaško glede vzpostavitve EEZ na Jadranu.
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Jelko Kacin pa je poudaril, da so izjave predsednika sabora Tomčića slaba popotnica za Hrvaško na njeni poti proti EU. "Če bi država, kot je Hrvaška, rada postala kandidatka za vstop v EU, se bo pač morala naučiti, da tukaj štejejo večstranski pogovori in da izključni interesi ene države znotraj EU nikakor ne morejo imeti prednosti," pojasnjuje Kacin.
Sicer pa naj bi Tomčićeve izjave ob prvem srečanju z novim veleposlanikom Italije na hrvaškem mejile na resno diplomatsko napako, oziroma gre za nabiranje točk pred jesenskimi volitvami. Kacin je Tomčiću vrnil z opozorilom, naj se tudi hrvaški politiki vzdržijo izjav, ki vznemirjajo javnost. "Osebno bi si želel, če bi si hrvaška politična elita našla čas in voljo, da se poenoti in se osredotoči na ključni zunanjepolitični izziv, ki je pred njimi. S tem se nam bi pridružila v EU. Če temu ne bi bilo tako, potem je schengenska meja z našo prvo južno sosedo dlje časa pričakovana stvarnost," zaključuje Kacin.
Prvi pogovori 16. septembra
Prvi pogovori o oblikovanju EEZ naj bi bili 16. septembra, ko se bodo sestali voditelji pravnih služb slovenskega in hrvaškega zunanjega ministrstva, čeprav si hrvaška stran želi sestanek na precej višji ravni. S hrvaškega zunanjega ministrstva so še sporočili, da se bo njihova država o razglasitvi gospodarskega območja septembra pogovarjala s predstavniki Evropske komisije, z Italijo pa bo o tej temi nadaljevala pogovore v sklopu posebne, skupne komisije.
Hrvaška želi končati diplomatsko vojno
Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović pa je slovenskemu veleposlaniku na Hrvaškem Petru Bekešu na ponedeljkovem srečanju povedal, da se Zagreb v zvezi z razglasitvijo gospodarskega pasu na Jadranu zavzema za dialog s Slovenijo in ne vojno z notami.
Šimonović je v ponedeljek opozoril, da navedbe iz slovenske note in izjave visokih slovenskih predstavnikov, da Hrvaška, če želi razglasiti EEZ, potrebuje soglasje Slovenije, in da je podlaga za to ratifikacija parafiranega sporazuma o meji med državama, pravno niso utemeljene.
Po drugi strani pa ima Slovenija kot država z neugodnim geografskim položajem legitimne interese za izkoriščanje viškov rib v hrvaški EEZ, če bo ta razglašena, prav tako pa je legitimen tudi njen interes za sodelovanje v ekološki zaščiti Jadrana, poudarjajo v Zagrebu in dodajajo, da se je Hrvaška o tem pripravljena pogovarjati s Slovenijo kot dobro sosedo.
Šimonović je na srečanju z Bekešem izrazil upanje, da bo dvostransko srečanje na takšni ravni, da bo omogočilo uspešno vsebinsko razpravo in bo pripomoglo k boljšemu medsebojnemu razumevanju in sodelovanju. Veleposlanik Bekeš pa je povedal, da bo o hrvaških stališčih obvestil vlado v Ljubljani.
Vjesnik o slovenskemu vključevanju v EU
Slika je povsem jasna: slovenska pot v Evropo je čista in odprta, hrvaška trasa pa še vedno polna preprek. V celotni zgodbi o poti v Evropo so značilni neenaki kriteriji, ki jih je Bruselj državam kandidatkam postavljal nekoč in jih postavlja danes. Ob tem se Milanu Jelovcu v današnjem zagrebškem Vjesniku zdi zanimivo vprašanje, ali bi Slovenija danes sploh izpolnila pogoje, kakršne za vstop v EU postavljajo Hrvaški?
Komentator je prepričan, da bi danes Slovenija verjetno težko izpolnila kriterije EU, predvsem glede spoštovanja manjšinskih in človekovih pravic, kakršne postavljajo Hrvaški. Pri tem se Jelovac obregne ob "samo" dve manjšini v Sloveniji, ostalih uradna Ljubljana ne priznava, in dodaja, da je Italijanov in Madžarov malo prek 6000, medtem ko je prebivalcev srbske, hrvaške, bošnjaške, makedonske in romske narodnosti 190.000 To število pa je po njegovem za nevladne organizacije za človekove pravice dokaz, da uradna Ljubljana zadnjih trinajst let sistematično krši manjšinske pravice in da je daleč pod mednarodnimi kriteriji njihove zaščite. Močno problematičen je po prepričanju Vjesnikovega komentatorja tudi strog evropski kriterij: to so odnosi sosedi, ki bi ga Slovenija zelo težko izpolnila.
Edino pozitivno stvar je Jelovac našel v slovenskem medijskem prostoru, češ, da so se elektronski mediji pravočasno preoblikovali v javni servis ter da je medijska scena, z izjemo manjših afer, pluralistična in neodvisna in kot taka bi izpolnila zahteve EU.
Slovenija je torej z eno nogo že v Evropi. Ali bo njeno članstvo v EU znatneje vplivalo na njene pogajalske pozicije pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, pa se bo videlo že kmalu, vsekakor pa bo to odvisno tudi od potez hrvaške diplomacije, kritičen prispevek na račun Slovenije končuje Vjesnikov komentator.
Za izkoriščanje EEZ bi Hrvaška potrebovala 45 milijonov evrov
V ribiškem cehu pri Hrvaški obrtniški zbornici (HOK) menijo, da bi morala Hrvaška bolj misliti na to, kaj lahko pridobi z razglasitvijo izključne EEZ na Jadranu, kot pa na to, ali bo sosednja država to slabo sprejela, piše današnji Vjesnik.
Hrvaška bi z razglasitvijo EEZ pridobila 23.000 kvadratnih metrov morja, s katerim bi suvereno gospodarila, hrvaški ribiči pa bi dobili novo ribolovno območje in tako razbremenili dosedanjega.
