Italija se še ni odrekla terminalom

Kljub sklepom slovenske vlade, ki se je 4. januarja seznanila z negativnim poročilom pristojnih služb o vplivih kopenskega in morskega plinskega terminala, ki ju želita družbi Gas Natural in Endesa zgraditi v Tržaškem zalivu, se na italijanski strani še niso odrekli zamisli o gradnji.

Potem, ko je Slovenija Italijo seznanila, da so izsledki večmesečne presoje čezmejnih okoljskih in varnostnih vplivov morebitnih terminalov na slovenski strani prinesli gradnji nenaklonjene ugotovitve, so z italijanskega okoljskega ministrstva sporočili, da želijo sestanek na ravni direktorjev direktoratov za okolje, da bi se o terminalih, predvsem o kopenskem v Žavljah, pogovarjali na tehnično-upravni ravni.

Za Italijo se tako nadaljujejo postopki presoje vplivov terminalov na okolje. Slovenija vztraja, da bi bilo treba problematiko terminalov reševati na strateški ravni, saj naj bi italijanski okoljski minister Alfonso Pecoraro Scanio v pismu slovenskemu kolegu avgusta lani zagotovil, da bodo načrte za terminale preučevali v okviru nacionalne energetske strategije. Poleg tega je Scanio nakazal, da so v postopkih pridobivanja dovoljenj za gradnjo, v gradnji, ali pa v celoti zgrajeni že štirje plinski terminali in da vlada ne vidi potrebe po gradnji dodatnih.

Scanio ne izključuje tudi izrabe že obstoječih naftnih ploščadi na odprtem morju, kjer so v Jadranu v preteklosti izkoriščali metan za potrebe plinskih terminalov. Ploščadi naj bi bile tudi že priključene na plinovode.

Tako Scanio kot italijanski zunanji minister Massimo D'Alema sta v kontekst problematike plinskih terminalov postavila jedrsko elektrarno v Krškem. Ocenjujejo, da je Slovenija zaradi krške nuklearke že okoljsko ogrožena, z njo pa tudi ogroža Italijo, tako kot bi lahko morebitni terminali ogrožali Slovenijo.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Starman je povedal, da ni v načrtu nikakršna sprememba delovanja nuklearke ali kakšne dograditve, vsaj do leta 2020 ne. Poleg tega je na italijansko - francoski meji kljub italijanskim zakonom, ki ne dovoljujejo uporabe nuklearne energije, zaživela jedrska elektrarna, ki bi lahko vplivala na Slovenijo v enaki meri, kot vpliva krška nuklearka na Italijo.

Slovenija zagovarja reševanje problematike plinskih terminalov na strateški ravni predvsem zato, ker okoljski vplivi niso omejeni s političnimi mejami držav, zato je treba na te projekte gledati v širšem kontekstu, pravi Starman. Evropska komisija je po njegovih besedah seznanjena s problemom, a kljub posluhu za argumente slovenske strani lahko le opozarja članice, naj se pri snovanju projektov, ki bi lahko posegali v okolje, pridržujejo najvišjih standardov o varovanju okolja.

Komisija po Starmanovih besedah tudi nima pristojnosti, da bi gradnjo okolju škodljivega projekta ustavila, lahko pa sproži zoper državo, ki pri takšnem projektu vztraja, pravne sankcije. Starman vztraja, da bi moralo biti evropsko okoljsko pravo osnovna podlaga za snovanje in izvedbo projektov, kakršna sta plinska terminala v Tržaškem zalivu.

Podlaga za odklonilno stališče Slovenije do plinskih terminalov v Tržaškem zalivu je presoja čezmejnih vplivov na okolje, s katero je Slovenija začela 13. oktobra 2006. V poročilu po končani presoji so pristojni zapisali, da ima projekt morskega plinskega terminala v Tržaškem zalivu škodljive okoljske vplive zaradi velikega tveganja trčenja tankerjev v zalivu, disperzije toksičnih čistilnih sredstev ter negativnih vplivov na morsko biodiverziteto z močnim povečanjem ladijskega prometa.

Varnostno je terminal sporen zaradi spremenjenega plovnega režima, negativen pa bi bil tudi vpliv na turizem ter drugi socialni vidiki, kot je negativen vpliv spremenjenega ekološkega stanja morja na ribištvo in marikulturo. Kopenski terminal v Žavljah bi bil za plovni režim v Tržaškem zalivu, kakršen velja danes, še bolj problematičen. Med ugotovitvami presoje je tudi opozorilo, da pri projektih plinskih terminalov ni bila upoštevana najboljša trenutno dosegljiva tehnologija.

Starman poudarja, da je severni Jadran preveč občutljiv za posege, kakršna bi bila v predlagani obliki plinska terminala. Tržaški zaliv je tudi premajhen za tako veliko okoljsko obremenitev, meni. Če bi se že odločili za gradnjo plinskih terminalov v tem delu Jadrana, bi morali ti biti na drugih lokacijah, kot so predlagane, uporabljene pa bi morale biti takšne tehnologije, ki bi povsem izničile negativne vplive na okolje, je še povedal.

Prebivalstvo italijanske strani tržaškega zaliva ni naklonjeno gradnji plinskih terminalov. Tržaški občinski svet je minuli četrtek z veliko večino zavrnil oba projekta, skoraj sočasno so to naredili občinski svetniki miljske občine. Preseneča predvsem zavrnitev kopenskega plinskega terminala v Žavljah, saj je tržaški občinski odbor pred dnevi izrekel pozitivno mnenje o projektu. Do zavrnitve naj bi po poročanju časnika Primorski dnevnik prišlo zaradi propadlih pogajanj med tržaško občinsko upravo in družbo Gas Natural, ki je načrtovala plinski terminal, občini pa v zameno ponujala finančne ugodnosti.